Primorska in MC Mauhi

Vikend je bil primorsko obarvan. V petek nastop v Izoli na Ribiški noči in v nedeljo še na festivalu Zmaj 'ma mlade v Postojni. Še dobro, da je bil z nami MC Mauhi.

Pozimi sta se oba Klemena (Bučan in Mauhler) predstavila na takmićanju za Mistra Hotela Kongo in takrat je Mauhi pokazal svoje radiatorčke (glej sliko), ki pa mu na žalost kljub temu niso prinesli zmage. Radiator je kasneje pozabil v avtu drugega Klemena, zato sva v petek na poti v Izolo naredila še postanek pri Mauhiju, da bi naredili izmenjavo: radiator za moje pozabljene stvari v njegovem avtu. Mauhi je ravno prišel z morja s punco, zato si je zaželel zabave (šala) in se odpravil z nami v Izolo – kot roady.

Hvala bogu, da je šel, ker ko smo prišli na prizorišče je izgledalo grozno. Nikogar nikjer, da bi nas pričakal, nobenih stolov, nobenega odra, niti nismo vedeli v katero smer bomo govorili in gledali. A roady Mauhi je hitro reagiral, iz sosednjega lokala privlekel stole, ki smo jih razporedili po trgu, se pri sosednji piceriji dogovoril za krpo, s katero smo počistili stole in zrihtal še namizne papirnate podstavke, ki so nato krasili stole. Prvič smo nastopili z naglavnim mikrofonom, ki je delal nekaj preglavic, predvsem zaradi piskanja ob raznih efektih z roko in težav pri izmenjavi mikrofonov. Ob optimizaciji pogojev in enournim premikom začetka, se je večer razpletel odlično. Nabralo se je kar nekaj ljudi, ki so uživali v šovu, se smejali in ploskali. Po našem nastopu so sceno prevzeli mladi lokalni DJi, katerim se je na micu pridružil še MC/roady Mauhi (glej posnetek). Izsilil sem še nočno kopanje (v vodo sem šel samo jaz), ustavili smo se za školjke in sardele in kruh, poslušali mehiške trubače in utrujeni odšli domov.

V nedeljo v Postojni ni bilo toliko težav. Pričakal nas je lep ambient mestnega atrija. Stoli so bili hitro polni, prostor je bil nabito poln. Perica je povezoval, nastopili pa smo še MC/roady/komik/igralec Mauhi, Vanči Žorž in jaz – v tem vrstnem redu. Fajn je bilo. Kot vestni učenec Teškega sem tokrat izsilil pico (z glasnim jamranjem kooolk smo lačni), potem smo pa še malo »furali safer« (to je zdaj IN) na Trnfestu.
Fotke s Postojne: TUKAJ

Perica and the dancing monkeys

Perica je par dni pred Trnfestom klical, če bi sodelovali pri skeču s plesnim vložkem. Z Vidom sva bila takoj za. Pred nastopom smo na hitro malo zvadili, s tem da do zadnjega nisem vedel, kdaj moram sploh kaj narediti. Perica je točko uporabil v začetku showa, za ogrevanje publike. Super je uspelo. Prvi panč je bil že sam komad, drugi najin prihod, tretji skupna koreografija. Enjoy, pa ne gledat tega kako sem jaz beden, jooo :S

Pa je za nami

Pa je za nami. Prvi samostojni festival stand-up komedije PANČ. Razpletlo se je nad pričakovanji. Dvorišče je bilo polno, komedijanti so sekali, mediji so pisali in fotkali, smeh je odmeval med grajskimi zidovi.

29. maja sva se s Teškyim prvič odpravila na Ljubljanski grad na pogovore o možnosti organizacije Festivala v okviru Festivala Ljubljana. Da bi se vključili v sam program ljubljanskega festivala smo bili prepozni, so nam pa ponudili odlično varianto organizacije festivala kar na prestižni grajski lokaciji. Ob koncu junija smo pričeli z intenzivnim delom. Sestava programa, iskanje sponzorjev, priprava reklamnih vsebin, spletne strani in še in še. Poletje je hitro minevalo, v pisarni smo bili tudi po cele dneve, včasih domov odhajali ob 3h ponoči (hvala bogu za Nobel burek v lj – epp), zaradi računalnikov slabovidni, a stvari so se odvijale v pravo smer. Praktično vse je šlo točno tako, kot sem si predstavljal. Tudi na koncu, ko se je festival začel. Intuicija je zakon! Rezultat je nad vsemi pričakovanji. Več kot 2000 obiskovalcev v treh dneh in super promocija stand-up komedije. Cilj festivala je bil izpolnjen. Predvsem je bilo lepo videti vse komike na kupu, kako delujemo složno, se med seboj spodbujamo, si pomagamo in širimo dobro voljo. Nastala je kar nekakšna mini komuna komikov, uspešen festival pa bomo proslavili nocoj na zaključni večerji.

Ko si tako okupiran z nekim delom in je le-to opravljeno, se za trenutek znajdeš v čudni situaciji. Vso poletje sem delal na festivalu, ujel nek ritem življenja, bival v Ljubljani in zdaj je mimo. Z bližajočo jesenjo se nam obetajo nastopi po klubih, centrih, dvoranah, načrtujemo pa tudi še kak večji projekt. Moj bo predvsem zaključek študija, včeraj sem si v knjižnici nabral gradiva, tako da je treba počasi v akcijo. Juhuhu.

Več fotk na:

Petra: hunney.wordpress.com
Miha Rekar: galerija.mr-foto.net
Žan: blog.kafol.net

Panč me

Panč me I must be dreaming. 1300 obiskovalcev uvodnih dveh večerov festivala, odlična energija, super komedijanti. To bi bil hiter prerez dogajanja.

Nocoj, v nedeljo 17.8. bo še potekal še zadnji, tretji večer festivala stand-up komedije Panč. Potem ko sem prva dva večera opravljal delo za vsaj 10 delovnih mest, me nocoj čaka še nastop.

To bo moj natanko 100. nastop v karieri in to ravno na dan, ko bi bil moj pokojni brat Nik star 23 let. Nik tale je zate!

Trnfest in da house

Vsake toliko pride kak nastop, ki znova na polno požene adrenalin po žilah. Trnfeški stendap je to zagotovo bil. Dvorišče je bilo nabito polno, smeh je odmeval do neba.

Lanski nastop na Trnfestu je bil eden prelomnih, vsaj tako se mi je zdelo takrat. Prvič pred takšno publiko, prvič tako opažen. Bil je to moj 23. nastop. Leto dni in 75 nastopov kasneje smo se spet srečali. Same place, same time. Še večja množica, adrenalin po žilah. Želel sem preizkusiti nekaj novega materiala, predstaviti zadnje domislice in nekaj najbolj udarnih. Potem ko je bilo nekaj zadnjih nastopov izvednih že precej na »rutino«, je za ta nastop želodec mlel že nekaj dni prej. Večja kot so pričakovanja, več kot je ljudi, bolj imaš občutek odgovornosti, da ljudi ne smeš pustiti na cedilu. In jih tudi nismo. Vid in Perica sta bila odlična, slednji je prebil led s skeč domislico »turbo domače glasbe,« v katerem sva zaigrala tudi z Vidom in vsi smo poželi gromek aplavz.

Show je šel kar gladko. Zaradi gneče so mnogi slabo videli in slišali, pogoji niso bili optimalni, vseeno je ob taki množici smeh tresel stene. Na koncu so bili obrazi vseh zadovoljni, zelo sem bil vesel pohval ljudi, katerih mnenje mi veliko pomeni. Lucija Ć je rekla, da sem bil letos bolj udaren, bolj glasen, bolj prisoten. Yees.

Rox, ki se je odločil, da bo odslej nastopal le še priložnostno in za gušt, ter intenzivno deloval kot promotor stand-upa, a obljubil, da ne bo postal manager, je dogodek opisal takole:

"Že pred nastopom je bilo ozračje naelektreno, publika, ki je bila na dvorišču KUDa nagnetena kot še nikoli, je napeto pričakovala pričetek glavnega dogodka večera, dogodek, ki naj bi jih konstantno držal v krču smeha celo uro in pol. Niso bili razočarani. Marsikdo bi se ustrašil odra, pod katerim se drenja tisočerica sardinasto nagnetenih, zabave pričakujočih in notorično zahtevnih KUDovskih gledalcev. Ampak ne Perica, Tin in Vid. Prva tri imena slovenskega stand-upa so v tem nastopu še utrdila svoj status. Zabave lačni gledalci so domov odšli s krči v trebuhu. Fantje so preprosto razturili."

Nastop je bil tudi medijsko najbolj izpostavljen do zdaj. Delo, Žurnal24, Vest, Indirekt.

Sanje, Šentjur, TrnFest

Dnevi minevajo hitro. Kot da bi se včeraj prvič dobili na sestanku za festival, od katerega nas sedaj loči le še 12 dni. The summer is crazy la la la la.

Prejšnji teden se je v general štabu festivala Panč na Resljevi 26 situacija nekoliko umirila. Nič več dela do 3h ponoči, glavnina je bila opravljena. Čakali smo, da se po lokacijah v Ljubljani in njeni okolici, pojavijo plakati, jumboti, da se na radijih sliši reklama, da jo zagledamo tudi na televiziji. Te dni nas čaka predvsem promocija in zadnje priprave na dogodek.

V četrtek sem po hitrem dogovoru stopil na oder Festivala Sanje, ob njegovi otvoritvi v parku Zvezda. Bila je zanimiva izkušnja. Po uvodnih nagovorih organizatorjev in podžupana, je pravljico prebrala gospa Štefka Kučan, za njo pa sem bil na vrsti že jaz. Najava je bila sila abstraktna: »On ni akustična prevara, ni sublimni objekt ideologije…«
Nastop je šel fino, material sem očistil vseh neprimernosti in bil vesel, ko sem nasmejano in ploskajočo zagledal tudi Štefko. Prispevek z otvoritve je bil naslednji dan med drugim objavljen tudi v rubriki POP IN, na rtvslo.si in med SiOLovim novicami. Ker sem šele prejšnji dan potrdil nastop, me niso dali v najavo in zato tudi moje ime ni omenjeno prav v nobeni novici. Toliko o novinarski samoiniciativnosti.

Naslednji dan sva s Perico šibala v Šentjur, kjer je bil dogovorjen nastop na tamkajšnji lokalni študentski žurki (beri: pijanki) poimenovani Lavorjenje. Ob najinem prihodu so ga imeli zbrani že precej pod kapo, prav tako za nastop ni bil pripravljeno nič. V zadnjem trenutku so tekali naokrog, iskali stole, pripravljali luč. Pred nama je bila na vrsti modna revija, nato pa stand up. Glasen začetek in oponašanja so pritegnila pozornost in ljudje so se zgrnili okrog improviziranega odra, kjer sem prvi nastopil jaz. Šlo je solidno, šundra, vpitja in glasnega govorjenja izza ozadja je bilo kar nekaj. Palila je fizična komedije in fore s čim manj razmišljanja. Koncentracija ljudi je bila nizka, morda bi bilo najboljše, če bi vsega skupaj show trajala 20 minut. Tako pa je po mojih uvodnih 15 minutah, mikrofon prevzel še Perica, ki je nastopil dobro, a ni dobil tistega odziva, ki ga je vajen in ga redno dobiva s temi biti. Tudi moj drug del je doživel podobno usodo, gledalci so sicer zagnano spremljali zadevo, le pravega feedbacka ni bilo in po zaključnem aplavzu, se je pitje lahko nadaljevalo.

V soboto pa Trnfest. Zaradi odpovedi ene izmed predstav, je Tešky sestavil ekipo za večer stand upa. Oba Klemena in on. Prvič po dolgem času sem si želel zgolj ogledati kak stand up. Pa ni uspelo. Pristal sem na odru, kot povezovalec. Zaradi časovne omejitve, vse prireditve se morajo končati do 22h (začeli smo ob 21h), sem le pozdravil občinstvo in napovedal vse nastopajoče. Vmes sem na hitro uvalil še bit o glasbenikih, da sem upravičil honorar (kot bi rekel Jaka) – 2,5 pijači.

Glas o festivalu se lepo širi, jumboti kraljujejo na idealnih lokacijah, še zadnja udarna promocija sledi v sredo 6.8., ko na Trnfestu nastopimo Perica, Vid in jaz. Ob 20.30.

Return punch

Zakaj se vedno šele čez par dni spomniš perfekt return punch. Jaoo. Saj poznate tisti občutek, ko par dni premišljuješ, kaj bi v določeni situaciji moral reči in se ti šele čez par dni posveti.

Ko sva s Perico nastopala na Kredarici, mi je sredi šale o nemških sexy reklamah eden izmed VIPovcev, po možnosti poslanec, izza hrbta stisnil: »To so stare finte.« Delal sem se, da sem stavek preslišal. Tudi sicer ga je slišalo zgolj nekaj ljudi. Vem, da fora ni vrhunec izvirnosti, zato me je malček vrgel s tira in mi dal misliti nekaj naslednjih dni. Včeraj se mi je posvetilo, kaj bi moral reči.

Več dejstev je bilo na moji strani:
1. Ta stavek je izrekel politik. Politik! Pravi vir originalnosti.
2. Ta stavek je izrekel človek, ki je član SDS. Strankarski vir originalnosti.
3. Ta stavek je izrekel človek, ki je sedel zraven Janše. Predsedniški vir orginalnosti.
4. Drugo (domišljiji dajmo prosto pot)

Glede na ta dejstva, bi bili potencialni odgovori sledeči (in bi zaradi njih moral verjetno teči dol s Kredarice):
- Res je, stare finte so, mogoče celo dobim Bob leta.
- … bi rekel Tony Blair.
- Hm… zakaj ta stavek niste zakričali tudi na lanski obletnici samostojnosti
- Že res, da so stare finte… vendar jih vi plačujete.
- … je rekel in podpisal uvedbo vinjet.
- Ja, ampak važno je sodelovati, ne zmagati.
- Še milijon možnosti, če imate tudi vi kakšno zanimivo, kar na dan z njo.

Fotke s Triglava

Iz 2864 na 0m

S Perico sva imela v petek nastop na najvišji ravni. Pa ne zato, ker bi bil najin nastop tako uspešen. Nastopila sva namreč v koči na Kredarici na 2510m, v publiki pa je bil sam predsednik vlade Janez Janša. Višje kot to ne moreš iti.

Med tednom je prišla ponudba. Kdo bi šel na Triglav nastopati za Janšo. Kandidatov je bilo malo. Na koncu sva gojzerje in nahrbtnike spakirala Perica in jaz, ter se ob 6h podala proti Mojstrani, kjer je bil zbor. Ob 7h smo že šibali na Kredarico. Nekaj čez 13. uro sva mrtva ležala v koči. Ob 19h je sledil nastop. Poletni tabor stranke SDS. Za VIP mizo so sedeli poslanci in Janša, ki je imel pred mojim nastopom tudi krajši govor. Ko sem prijel za mikrofon me je močno držalo, da bi rekel: »Hvala mlademu in neuveljavljenemu komiku za ogrevanje publike. Le vztrajaj, nekoč ti bo uspelo.« Sobica je bila nabito polna, zraka premalo, publika sproščena. Kar se zgodi nad 2000m, ostane tam. Zabavali so se, se smejali, tudi Janša, čeprav sva kasneje izvedela, da je bil tisti dan slabe volje. Perica je bil v težkih pogojih odličen. Prostora za fizično komedijo je bilo malo, le redki so naju sploh videli. Glede na težke pogoje, sva dobro opravila svoje delo. In po nastopu hitro padla v posteljo. Spal sem s kapo, polno oblečen in pokrit s štirimi dekami. Ob bujenju je padla odločitev. Če sva prišla že tako daleč, bova šla pa še na Triglav. In res sva se podala na najvišjo točko in tako postala prava Slovenca! Sestop je bil naporen. Noge so šle po svoje, Perica je sredi poti ugotovil, da je v koči pustil fotoaparat. Na srečo se je lepo izteklo in se je z dobim možem zvečer dobil v Ljubljani. Komikaze so isti dan nastopili v Kopru, na Festiku. Zaradi odsotnosti Mladena in Teškega, sem se uvalil, da bi nastopil tudi jaz. In tako sva s Perico direktno s Triglava odvihrala v Koper, z 2864 metrov na 0, ko sem se potopil v morje, celo pod nulo.

V Kopru smo nastopili v parkcu blizu plaže. Ob 19h. Veliko prezgodaj. Pogoji spet težki. V bližini so se na vrtiljaku igrali otroci in zraven spuščali glasne zvoke užitka. In motili. Material smo morali prilagajati na čim bolj family friendly. Sam sem bil izbran, da nastopim prvi, za mano so se zvrstili še Murč, Pižama, Rox in Perica, pri katerem se je že spustil mrak in so razmere postala kolikor toliko sprejemljive. Po nastopu sva z Murčem še malo zaplavala, morska voda je nekoliko zmehčala težke noge.

V nedeljo še tretji nastop v treh dneh. Sežana, MladiFest. 50 sedišč se je hitro napolnilo, na srečo smo nastopili zunaj, tako da se je tekom nastopala nabralo še enkrat toliko ljudi, ki so stali v ozadju. Nama s Perico se je tokrat pridružil še Klemen Bučan, ki je še isto dopoldne priletel z Egipta. To pa je predanost. Zaradi musklfibra sva bila s Perico tokrat bolj statična, zato pa je bil Klemen energičen za vse tri. Za zaključek večera se mi je shake solata med šejkanjem raztresla po celem avtu, tako da je bil paradižnik pod sedežem, mozzarela (ela ela eee) pa zataknjena za varnostni pas.

Bil je to zanimiv, lep in naporen vikend. Juhuhu.

Skeč za Festival Panč

Zaživela je spletna stran festivala - www.festivalstandupkomedije.si, sestavljen je program nastopajočih, vstopnice so že na prodaj preko Eventima - www.eventim.si.

V petek smo posneli še reklamni skeč za festival. Režija, kamera, montaža: Perica Jerković in Marko Murč, igrala sva še Mladen Pahović in jaz.

Radiohead in All I Need

Prejle sem videl tale spot in sem dobil mravljince po telesu. Res kul zadeva, končno en spot, ki ima smisel, ki ima sporočilo. Radiohead in MTV sta se združila v boju proti izkoriščanju otrok in nastalo je tole. Check it out.

Pozitivna presenečenja

Večkrat se je že zgodilo, da se nam je ob prihodu na lokacijo nastopa meglilo pred očmi, ker je kazalo, da bo nastop pravi polom. Večkrat se je na koncu izkazalo prav obratno, tudi tokrat v Postojni.

Z Bučanom smo se v soboto odpravili v Postojno, na enega izmed poletnih nastopčičev. Za ohranjanje forme. Pulz bar, postojnska plaža, lokal, ki obratuje zgolj poleti. Doma sem pozabil številko organizatorke, lokacije nastopa nisem poznal (google ni našel ničesar). Celo pot sem upal, da me bo sama poklicala, a ker zaradi vinjete in šentviškega predora sedaj kar padeš v Postojno, smo se že več kot uro pred nastopom znašli v Postojni. Kam pa sedaj. Intuicija je pravila, da zadeva mora biti kje okrog modernega središča zabave (bowling, wellness) - Epicenter in s prve smo zadeli jackpot. Lokalček je bil obdan s športnimi objekti (koš, tenis, odbojka), v centru je bil šank, okrog njega pa mizice in stoli. Organizatorji so si zamislili, da bi nastopili na sredini »plaže«, vendar bi bila vidljivost minimalna, zato sem predlagal, da »oder« prestavimo na potko (ki vodi do igrišča za odbojko) 1m nad lokalom in odločitev se je izkazala za pravilno. Tako smo dobesedno ustvarili oder, luč je bila odlična, ozvočenje tudi, pogoji za stand up so bili nared.

Ko je Klemen okrog 22:30 naznanil pričetek showa čez nekaj minut, in mimogrede navrgel, če ima kdo dodaten par nogavic, ker ga zebe v noge, se je že zaslišal smeh. Dobro kaže, sva se strinjala. In res je. Ko sem stopil k mikrofonu, napravil začeten nagovor (Kdo je že bil na stand upu? Ahaa, ste bili na Trnfestu?) in povedal bit o železnici, je že prišel aplavz in smeh. In tako je šlo vse do konca, 40 glava publika je sodelovala, ploskala in navdušeno spremljala dogajanje. Na koncu so si želeli še, a tokrat smo vedeli, kdaj odnehati. Ob najavi, da v Ljubljani pripravljamo festival stand up komedije, sem slišal izjave: »To se pa splača iti!« Splača, splača.

Ura se je bližala polnoči, odrinili smo domov. Klemenova Tina je zaradi mraza ves nastop prečepela v avtu, že naslednje jutro ju je čakal let na zaslužene počitnic. Izvedeli smo še, da se je isti večer ob isti uri v postojnskem Jazzy klubu prav tako odvijal stand up (Postojna postaja pravi New York). Google je povedal, da je nastopal Tim Uršič. Škoda, da prihaja do pokrivanja že tako redkih dogodkov. Lahko bi se zmenili in uskladili termine.

Zadnji dnevi v slikah

Legenda:

1. nekega jutra se zbudiš. v bloku v 4. nadstropju. in nekdo stika okrog tvojega okna??
2. zmajček panč, ki ni prišel na plakat :(
3. če vas skrbi, da se boste zredili, ker preveč pijejte vodo, priporočamo jano light!
4. nabolj stisnjena pomaranča za VAS. nihče ne stisne pomaranče bolj od nas, tako kot je naša pomaranča stisnjena ni nobena. ej a bi tale sok pomaranča... ne stari ni dost stisnjena... dajmo raje florida gold, ker tale pomaranča je pa RES stisnjena. samo za nas.
5. logo panč, ki ni prišel v igro :(
6. kaj se zgodi z bučanovim računalnikom, ko gleda posnetke z zadnjega stand upa v menzi.
7. poišči napake na sliki
8. si ga izgubil?

Poletje je kul

Kolk so kul dnevi. Počutim se dobro, kot že dolgo ne. Uporaben. Koristen. Z namenom. Prvič po dolgem času zjutraj zgodaj vstajam brez težav. Ker sem motiviran. Sonce sije.

V petek smo se z obema Klemenoma odpravili v Brežice v tamkajšnji Mladinski center. Nastop bi moral biti že pred tednom dni, a smo ga zaradi nesreče na Savi dan prej soglasno prestavili. Vzdušje je bilo simpatično. Nastopili smo ob v parku tik ob centru, zbralo se je nekje 60 ljudi. Ti so lepo sodelovali, morda na trenutke bolj, na trenutke manj. Še posebej nekaj najstnic, tik ob odru, je bilo pogumnih in glasnih, vendar na zelo prijeten način, saj so na vsak naš nagovor v stilu: »Poznate to in to,« one odgovarjale z da in ne. Vsi smo dobro opravili svoje delo, publika je bila po zaključku zadovoljna, tudi organizatorji so si zaželeli, da bi bil stand up bolj pogosto na jedilniku tudi v njihovem centru. Čas je, da se večeri komedije pričnejo odvijati po slovenskih krajih vsaj na mesečni ravni.

Vikend je bil odličen, za napolnit baterije, za iskanje smisla življenja. Tudi teden se je začel popolno, priprave na festival potekajo po planu, zaključujemo pogajanja s sponzorji, podpisujemo pogodbe, pripravljamo vsebine, gradivo, splet. Na gradu bo v avgustu zagotovo dogajalo. Če ne drugega, bo zastonj sladoled. Danes sem se namreč dogovoril z Ljubljanskimi mlekarnami, da bodo v času festivala na gradu brezplačno obiskovalcem stregli sladoled. Že zato se splača priti. Juhuhu.

PANČ - Festival stand-up komedije Ljubljana

Festival Lent 2008

V ponedeljek smo s Klemenom Mauhlerjem in Gašperjem Habjaničem (na open majku) nastopili na Festivalu Lent v Mariboru.

Naročeno nam je bilo, da pridemo na prizorišče že dve uri pred nastopom. Zaradi potencialnih novinarjev. »Vidva znata zamuditi,« se je glasil svarilni poduk. Klemen se je sicer odpravil v prostore Radia City na kratek pogovor, sam sem se dve uri prekladal sem in tja. Edini, ki se je zmenil zame, je bil dež, ki se je medtem ulil na polno. Jaoo, pa tako sem se veselil prostornega odra in večje množice. Ni ga čez velik oder. Ker potem lahko tečem. Goooooooool.

Plan B. Klub stand up komedije. 90 sedišč. Majčken oder. 145 stopinj. Klub se je napolnil, kljub dežju. Stalne stranke. Videlo se je, da že imajo za seboj kar nekaj večerov in da so prišli na inšpekcijo, v stilu, da vidimo kaj tele zmorejo. Gašper je bil dober, odziv soliden. Tudi sam sem opravil solidno, zmožen sem še veliko več. Smeha je bilo, včasih manj, včasih več, včasih povsem nepričakovano, nekatere so šle tudi mimo. Malo sem se pošalil na račun penisa g. Rukovine, kar je bilo sprejeto z uuuuuuuuuuuuu. Za menoj je na oder stopil še Klemen in odlično opravil svoje delo. Veliko smeha, aplavzov in solz. Odziv po koncu je bil dober, tudi izjav v stilu, najboljši večer do sedaj, ni manjkalo. Vseeno nisem bil 100% zadovoljen. Festival Lent je bil zgolj eden izmed klubskih nastopov pred sto-glavo publiko, ki je šel ob poplavi ostalih dogodkov, tudi gladko mimo medijske opaznosti.

Je pa bilo zato toliko boljše po nastopu. Zašli smo v KMŠ in tam ostali, dokler nas niso podili ven. Klemen je hotel vedriti pred lokalom in iskrice z varnostniki so bliskale na vse strani. Smeha in lepih trenutkov ni manjkalo. Maribor je kul.

Galerija fotografij je na voljo TUKAJ.

Nastop v Brežicah prestavljen

Zaradi tragične nesreče v Sevnici smo se z Mladinskim centrom Brežice družno dogovorili, da se petkov nastop prestavi za teden dni.

Priprave na Panč – Festival stand up komedije Ljubljana so v polnem teku, v pisarni sem bil zadnjič kar do polnoči. Zato tudi nisem bil pozoren na dogodke, ki so v tistem trenutku polnili vse slovenske medije. Na reki Savi v Sevnici se je zgodila huda nesreča s smrtnimi žrtvami. Dan pred našim nastopom v Brežicah. Zjutraj me je poklical Bučan in me vse natančno razložil, a da bi odpovedali ni kazalo. Iz brežiškega centra so zagotovili, da ne mislijo odpovedovati, narobe je hodil tudi padajoči dež. Po natančnem premisleku in ugotovitvi, da so vsi ostali odpovedali prireditve, smo dokončno odločitev sprejeli tudi mi. Komedija in zabavljaštvo na tak dan ne bi bila primerna, tragedija je bila prevelika, veliko ljudi je bilo neposredno prizadetih. Se pa zato nastop prestavi (zaenkrat še neuradno) za teden dni in sicer na petek 11.7. (park ob Mladinskem centru Brežice).

Sožalje vsem :(

Moj kiks

Moj kiks v časopisu Total Tedna ;)

Dolgo vroče poletje

Vročina je udarila na plan brez milosti. Dnevi so nabito polni, dela za faks, z nastopi in ljubljanskim festivalom stand up komedije ne manjka.

V zadnjih dneh sem se kar malo iztrošil. V letu 2008 imam za seboj že 38 nastopov, tako da mi je malo padla koncentracija, motivacija in energija. Zato tudi manj objav na blogu in slabša izvedba nastopov, ki so sicer bili zadovoljivi, vendar sem sam pri sebi vedel, da sem vložil premalo energije in priprav, kar so posledično na nastopih opazili ostali nastopajoči in naši spremljevalci.

Preteklo soboto smo s Perico in Klemenom M. konkurirali nogometu in potegnili krajšo. V novomeški Lokal Patriot smo se odpravili z velikimi pričakovanji, zavoljo slovesa novomeške publike, ki pa le-tega tokrat ni opravičila. Fuzbal je bil močnejši. Počakati smo morali na konec tekme, ni manjkalo podaljškov, tako da smo šele po enajsti pričeli s showom. Koncentracija je bila zato slabša, pijanosti več in nastop le ni bil top špica ena A, kot smo upali.

V Kudu France Prešeren je v nedeljo Vid pripravil zaključek sezone njegovega stendapa, osrednja nastopajoča sta bila še Ivan in Perica. Super dogodek, dve predstavi, nasmejani obrazi, kvalitetni komiki, na drugi predstavi pa sem v družbi Dušana Tomiča show otvoril tudi jaz, z nekaj še nepreverjenimi forami, ki so kar simpatično uspele. V zadnjem času mi ustvarjanje novega materiala kar gre (trkam na les), za kar se moram prikloniti mojim svetovalcem (beri: Kati in Perica).

Medtem ko se Murč poti v Islandiji, jaz kraljujem v njegovi sobici v Krakovem/Trnovem, v ponedeljek sem si v Križankah ogledal Jinxe, potem pa pičil v Maribor na izpit. S Teškyim vedno bolj intenzivno delava na ljubljanskem festivalu stand up komedije (več o tem še sledi), ves čas pa me lovijo še obveznosti na faksu.

Nocoj sem se odpravil v Lesce v tamkajšnji prestižni Casino Tivoli. Ocena: grozno! Sem to pričakoval? Absolutno. Prav smešno mi je, kako so ljudje optimistični in upajo v nekaj, kar se že na daleč vidi, da je obsojeno na propad. Slovenski casinoji so kot psihiatrične bolnišnice, polne pacientov, ki ure in ure, dneve in dneve, sedijo pred avtomati in pritiskajo na gumbe. Vmes se pojavi obvestilo, da se bo začel stand up in nihče niti ne trzne. V zgornje nadstropje, kjer so bile pripravljene mize in oder, je tako prišel celo eden! Kasneje so mi povedali, da ljudje nadstropje višje pridejo le, ko je žrebanje, ignorirali so že vse živo, med drugim misice in Natalijo Verboten. Ker nikogar ni bilo gor, s(m)o se odločili, da nastopim kar na strehici barčka v igralnici. Je kdo poslušal? Absolutno ne. Lažem, poslušal je tisti eden, pa še pet zaposlenih. Njim sem pravzaprav govoril in brez njihovega smeha bi težko preživel cel nastop. Stal sem torej na strehici, poskušal z glasom in čim manj mimike izvleči vsaj malo smeha, nihče ni dvignil pogleda in ko sem končal, so štirje zaploskali, nekdo pa se je zadrl: »Hvala bogu!« Hahaha. Nekoga sem očitno res motil pri izgubljanju denarja. Hitro sem jo popihal domov, pred vhodom pa srečal tistega edinega, ki je poslušal, ki mi je rekel, da moram več govoriti o tem kakšni so Američani, kakšni so Italijani, kakšni Nemci in kakšni Indijanci. Mislim, da bom raje govoril o pacientih.

Ormoško poletje

V Ormožu se stand up komedija lepo prijema. Potem ko sva s Klemenom B. tam gostovala ob koncu marca, smo v okviru festivala Ormoško poletje tam uprizorili še show Retrospekta.

Ob najinem prvem gostovanju sva s Klemenom napravila kar za uro petnajst showa, zato sva se ob tokratnem obisku Ormoža pripravljala, da predstaviva povsem nov material. Publika naj bi bila namreč ista. A temu ni bilo tako. Že v začetku showa smo namreč izvedeli, da si je najin prvi show ogledala zgolj peščica posameznikov. Zato sva se na licu mesta odločila, da iz žepa povlečeva še kakšno starejšo udarno.

Sprva smo bili dogovorjeni, da bosta z nama v Ormož potovala še Klemen Mauhler in Vid Valič. A sta žal morala odpovedati, zato je se je začel lov za rezervami (haha). Prvi je nastop potrdil Perica, pridružil se nam je še Marko Murč, ki je že naslednje jutro odpotoval na Islandijo, kjer bo preko poletja delal kot treking vodič.

Lokacija je bila izvrstna. Dvorišče ormoškega gradu, obdano s štirimi stenami. Prostran oder, odlična akustika. Vreme se je umirilo, zato smo lahko nastopili zunaj. Publika je bila zelo mešana, od najmlajših do nekoliko starejših. Bučan je povezoval in imel vmesne vložke, prvi je nastopil Perica. Ob hladnem občinstvu ni imel lahkega dela, a je z zabavno biografsko tematiko hitro pridobil publiko na svojo stran. Za njim je nastopil Murč, potem pa še jaz. Ob dodatku starejšega materiala, sem nastop raztegnil iz 15 na 30 minut, potem pa izsilil še bis. Če sem pa blont :) Predstava se je končala, ljudje so nam ploskali, ena izmed hostes nam je izročila ormoški Jeruzalem, fantje so odšli z odra, jaz pa sem prijel za mikrofon in povedal še dober bit o delovnem razmerju, ki sem ga prej spustil. Iz zaodrja sem slišal glasen smeh vseh, ki so v nekem trenutku dojeli, da mirno nadaljujem z nastopom. Ko sem končal, smo se še enkrat priklonili in to je bil to.

V soboto s Perico in Klemenom M. odhajamo v Novo mesto v tamkajšnji Lokal Patriot. Večer bo nogometno obarvan, po tekmi nastopimo še mi.