Tuesday, April 29, 2008

Jeej, počitniceee

Uf pestri dnevi. V petek smo gostovali v Ajdovščini, v soboto sva bila z Bučanom na avdiciji za film Član, pa še Coldplay bodo izdal nov cd.

Zadnji dnevi so pa res nabiti do minute. V petek sem direktno iz Maribora pičil proti Ljubljani, tam pobral Bučana, se v Podutiku ustavil še pri Mauhlerju in že smo drveli proti Ajdovščini. Kluba Baza. Lušten prostor, lepo urejen, nedavno prenovljen. Zelo lepo so nas sprejeli in pogostili. Nastop se je začel s polurno zamudo, toliko kolikor je trajalo, da se je prostor napolnil. Za uvodno segrevanje sem poskrbel jaz, nato pa je kot prvi nastopil Klemen B. Publika je bila fajn, zahtevna, a tudi spoštljiva in dojemljiva. Za Klemenom sem nastopil še sam in pri nekaterih šalah doživel odličen odziv, proti koncu pa z nekaj novimi idejami malo padel. Večer je z vsaj 35-minutnim programom odlično zaključil Klemen M., kateremu smo se vsi do solz nasmejali.

V soboto sva se s Bučanom odpravila v Trzin na avdicijo za film Član in Mitja naju je po pričakovanjih zadržal (bila sva sparing partnerja za ostale prijavljence), zato sva tam ostala dokler, se mi ni že res mudilo, saj me je v Kranju čakal partybus za Maribor. Prvič v življenju sem se odpravil na elektronski party in to z busom. Umek in to. Bilo je zabavno, na avtobusu sem celo sodeloval v neki nagradni igri in si prislužil izlet v Nemčijo na Love Parade. Haha. »So not your style,« mi je rekla prijateljica. Mah, treba je početi čim več zanimivih in zabavnih stvari. Love Parade? Zakaj pa ne!

Pa še izvedel sem, da bodo Coldplayi sredi junija izdali nov CD z naslovom 'Viva La Vida or Death And All His Friends'. Jeej, komaj čakam!

V naslednji dneh sledi malo ustvarjalnega odmora in nimamo nastopov. Na sceni bomo spet 8.5., ko bo v KUDu France Prešeren potekala akcija Last comic standing v organizaciji Radia Študent.

PS: Že imate najnovejšo Mladino? Brž ponjo!

Friday, April 25, 2008

SNOP

V noči s srede na četrtek sem gostoval na Radiu Goldi v nočnem programu od pol eni do dveh in sicer v t.i. SNOP-u (slovenski nočni program, kjer enotni program predvaja kar 14 slovenskih radiev). Bilo je zabavno, povedal sem vse o začetkih komedije pri nas in drugje, o slovenski sceni, o naših nastopih, predstavil praktično vse komedijante, delal reklamo za prihajajoče dogodke, vmes pa stisnil še foro o železnici in nekaj mojih poizkusov imitiranja, ki se jih sedaj učim. Smeha v studiu ni manjkalo, še posebej potem, ko smo poslušalcem dali možnost klicev. Bil sem presenečen, ker so se klici kar vrstili. Predvsem od nespečih starejših ljudi in nočnih delavcev. Vsi so se strinjali, da smeha manjka, nekateri pogumneži so nas razvedrili z vici, imeli pa so tudi ogromno vprašanj. Ali znam oponašati zdajšnjega predsednika, če se delamo norca tudi iz politikov, če je Vinko Šimek moj vzornik in podobno. Klicali so ljudje iz Maribora, Koroške, Kranja, Šenčurja in drugod.

Gostovanje na radiu mi je uredila Eva R., ki me je povabila tudi, da bi 23.5. na obletnici podjetja Epa Ideja v dvorani Golovec v Celju pred predvidenih 3000 obiskovalci izvedel kakšen skeč. Glasbenih gostov bo ogromno, med njimi baje tudi Mile Kitić, Atomik Harmonik, Kingston, Natalija Verboten, Pop Design in podobni (No koment).

Fotke iz Gromke





Tretjič retro

Zavoljo izrednega obiska prvih dveh predstav Retrospekte, smo se odločili še za tretjo ponovitev, da bi zadovoljili še vse tiste, ki so ostali pred vrati. Datum je bil srednje ugoden – navaden oblačen torek. Mnogih, ki so zamudili prvi predstavi, tudi tokrat ni bilo (vsaj po mojih izračunih), je pa zato Klub Gromka napolnilo 100 smeha lačnih obiskovalcev, ki so se pokazali kot izvrstna publika. Kajpak metelkovska, kjer še nisem doživel slabega nastopa.

Znova sem imel neke iluzorne ideje, da bi med nastopajočimi vrtel glasbo, a so se hitro razblinile, ko sem ugotovil, da nimamo niti ljudi, niti opreme za to. Vseeno smo vsaj za uvod spustili komad in po Mauhlerjevi napovedi (Ladies and Gentleman, Tin Vodopivec) se je začelo. Ogrevanje je šlo dokaj smooth, kot prvega sem napovedal našega gosta iz dua B&B show Ranka Babića. S svojem stilu in z nasmeškom na obrazu je opravil svoje delo, nato pa sedel v publiko in v družbi Mikija užival v showu. Z njim je postregel Klemen B. in sodeč po odzivih opravil odlično. Nove šale so zažgale, pri delu o metalskih besedilih pa se mu je na odru pridružila kar njegova muza za to šalo, pevec metal skupine By default. Kot tretji sem nastopil jaz in imel enega boljših nastopov v karieri. Prav čutil sem energijo, smeh in kako fore treskajo med folkom, imel sem jih v mezincu. Užival sem. Za mano je na oder stopil še Klemen M., ki je bil zaradi obveznosti pri predstavi Tit Andronik ljubljanske Drame, tokrat nekoliko slabše pripravljen, a zaradi tega nastop ni bil nič slabši. Težave mu je delal zgolj vrstni red šal, tako da sem se v nekem trenutku znašel celo v vlogi prišepetovalca (oz. pri-drelca, gl. dreti). Vseeno so ljudje jokali od smeha, odlične so bile tudi nove šale.

Po nastopu smo se vsi strinjali, da je to to. Da je to point stand up komedije. Tak klub, taka publika, tak odziv. Lepo je bilo poklepetati s kolegi komedijanti, pridružila sta se nam še Komikazi Murch in Rox ter Erik Valenčič, ki je za Mladino pripravil obsežen članek o stand up komediji. Izšla naj bi že danes (petek 25.4.), tako da pohitite do najbližje trafike po svoj izvod.

Žal mi je bilo le, da sem doma pozabil sveže natisnjene majice (glej prejšnji zapis). Stupid me!

Monday, April 21, 2008

Hvala bogu za skejtarje

Komajda omembe vreden nastop v Novi Gorici so rešili skejterji; le še dva dni do novega spektakla – Retrospekte…

V četrtek sva se z Bučanom odpravila v Gorico. Ghost bar je pred nama že gostil Perico, Vida in Martino, tako da sem imel solidna pričakovanja in upanje, da se bo stand up v Gorici vendarle počasi razvil. Pričakala naju je klavrna slika. Ura se je bližala deveti, ko naj bi se začel stand up, gledalcev od nikoder. Dobesedno sami smo bili v ogromni diskoteki. Dva natakarja, organizatorka, DJ, Klemenova punca Tina, en parček + midva – to smo bili vsi prisotni. Ura je šla preko devete, ko so se prikazali. Od boga poslani. Skejterji!! Prišlo jih je vsaj 12. Mladi fantje in punce so se odzvali Klemenovim vabilom in nas prišli podpirat. No, »podpirat«. Namreč, ko so izvedeli, da je vstopnina 7 evrov, so se gladko obrnili in odšli. Že sem se pripravljal, da bi začeli, ko sem opazil, da so jo pobrisali zaradi vstopnine, zato sva s Klemenom predlagala organizatorki da, v zameno za delež v našem honorarju, spusti skupino noter brezplačno. Skejterji so bili hvaležni, prišlo so nazaj in v zameno spili vsak po dve pivi, haha. Prišle so še prijateljice organizatorke in blizu desete smo začeli.

Nastop je bil simpatičen. Dj se je potrudil in optimizirali smo pogoje. Prvi sem na oder stopil jaz in mlado publiko (povprečje 18 let) so kar zabavale moje domislice - najbolj so se nasmejali fuzbalerjem. Opazno je bilo, da so nekatere šale šle mimo, ker je bila publika pač premlada, da bi te situacije že doživela – predvsem odnosi med moškimi in ženskami. So pa zato takrat prišle na svoj račun tri dame in mi po nastopu potrdile, da je tudi njim že bilo rečeno: "Predobra si zame!" Klemen je imel svoj Bučan show - plesal je, pel, repal, skakal in lepo nasmejal občinstvo. Za njim sem izvedel še drugi sklop, a nekje na ¾ opazil, da publiki popušča koncentracija, dva piva sta naredila svoje, skejtarji so morali naslednji dan še v šolo. Kmalu po nastopu je bila diskoteka spet prazna, bil je to bolj klavrn četrtek za poslovanje, za nas pa simpatičen izlet na »Primorsko«.

PS: Pred dnevi sem si zrihtal Simobilov Halo paket, tako da imam zdaj dva telefona in dva ponudnika. Kolk sem pregnan ane (al pa butast)? Preveč sem zapravljal s tem, ko sem klical v drugo omrežje, tako da tisti, ki imate Simobil, se mi javite, da vam dam še drugo številko in se bomo lahko klicali ceneje. Jeeej.

Thursday, April 17, 2008

Mrčindajz

Zanimivo je biti del gibanja, ki živi in diha, kot da je samostojno. Tako je s stand up komedijo pri nas. Razvija se, živi, diha.

1. Za nastop v Radovljici sem dal natisniti 20 majic vseh velikosti in tipov za namene promoviranja stand up komedije. Majice krasita napisa Stand up comedy 99% smeh (tist en procent razlike je za vse zamorjence in težake), in pa Stendap komedi Aj lajk. Na hrbtni strani si nisem mogel pomagati, da ne bi natisnil tinvodopivec.com haha.
Za vse ljubitelje stand upa obvestilo, da bodo majice na voljo na naših nastopih, če ima kdo posebno željo, pa nas lahko kontaktira in mu jo dostavimo/pošljemo. Majice lahko dobite tudi pri mr. Buchanu (myspace.com/buchanxxx) v kranjski skejt trgovini.

2. Sobotni nastop na Jesenicah odpade oz. je začasno prestavljen na drug (še neznan) termin. Danes sem dobil mail šefa, tako da se že dogovarjamo za naslednje prosti termin. Vabljeni pa vsi ljubitelji komedije v četrtek 17.4. v Klub Ghost Nova Gorica!!

3. Zadnjič sem slišal odličen komad Terre Naomi, ki je primeren za trenutke, ko zaradi mnenja drugih dvomiš o sebi. Terra v pesmi Up here pravi:

And up here I am who I am
And if you don’t like it then fuck you, man

And up here I’m making you aware
That if you don’t like me well I don’t care
I’ll be exactly who I am and if you got a problem with it
Well that’s your problem, man

4. Big events coming up:
- 22.04.08 RETROSPEKTA (tretja ponovitev v LJ)
- 14.05.08 B&B SHOW 3
- 07.07.08 FESTIVAL LENT
- 20.09.08 BUCHANOLOGIJA 08

Tuesday, April 15, 2008

Fotke iz Radovljice




Hvala Tini za fotkanje, kot običajno je zmanjkalo neumnih baterij na mojem fotkiču, zato več in boljših fotk nimamo.

Radovljica = zmaga

V soboto smo doživeli lep večer komedije v Radovljici. Dvorani ni bila povsem napolnjena, je pa bila publika zato prava. Drugi večer stand up komedije v Radovljici je bil zato znova zmaga, že nas vabijo, da moramo kmalu priti spet. Pridemo!

Ves dan sem bil nekoliko nervozen, saj sem imel v planu kar nekaj novega, še ne preizkušenega materiala. Poleg tega sem si želel show popestriti z glasbo, primerno vsakemu nastopajočemu. Žal vse ni šlo po mojem načrtu. Na vaji je še kazalo dobro, nato pa ko je šlo zares, pa je naš tonski mojster, stric, sicer zaposlen v gledališču, da spušča filme in skrbi za luči, kot kaže pogorel pod pritiskom. Ideja je bila… uvodna orkestralna glasba, zavese se počasi odpirajo, prižgejo se luči, nizek moški glas me napove, komad Retrospekta (Sonic Mystery), akcija! Namesto tega je bilo… uvodna orkestralna glasba, zavese se ne premikajo, Tina zagrabi panika, … teče gor k toncu, pri toncu panika, nizek moški glas ne ve, kdaj naj me naj napove, Tin šprinta nazaj dol, orkestra komad se izteka, zavese se odprejo, luči še ni, nizka glas me napove, čakam, da spustijo še komad Retrospekte, to se ne zgodi, ob drugi napovedi grem na oder in prosim, če lahko prižgejo še luči. Hahaha. Od tekanja gor in dol sem malce zmeden, zato se zafilozifiram in napovem prvega nastopajočega – Marko Murch. Edini, ki se je držal navodil in prišel oblečen retro. Hlače so bile zakon, tudi tema pogovorov po showu - svaka čast Marko (ne samo za hlače, tudi za super nastop)! Moj naslednji prihod je bil že bolj sproščen, šale so padle na cilj, bilo je smeha in aplavzov. Žal ne želene glasbe med vsakim nastopajočim. Vsaj ne tako kot je bilo dogovorjeno. Če je tonc že spustil kakšno pesem, je ponavadi napačno, prepotiho in prepozno. Lekcija za naslednjič – rabimo svojega človeka! Se kdo javi? Nastop sam je šel gladko. Bučan in Perica sta oba odlično opravila nalogo. Posebej Perica je bil za domačo publiko presenečenje, saj ga do sedaj še niso poznali, zagotovo pa se jim je zapisal v spomin, saj so ob njegovih šalah jokali od smeha.

All in all – show kot mora biti! Juhuhu.

PS: O nastopu sta svoje mnenje podala tudi Perica in Murch, check also out www.komikaze.si.

Saturday, April 12, 2008

Retrospekta in da house

Linhartova dvorana nas je enkrat že lepo sprejela, zato se v Radovljico vračam poln pozitivnega pričakovanja in razigranosti.

V zadnjem obdobju sem si v glavo vbil idejo, da moram čim več nastopati. Si nabirati izkušnje, delati na prepoznavnosti. Ta filozofija se mi je nekajkrat vrnila kot bumerang in me zadel direkt pod oko, saj sem sprejemal tudi nastope v nemogočih pogojih. Posledice niso bile najbolj prijetne. Slabši show, apatična publika, nizka samopodoba.

Takšnih nastopov, kot se v soboto obeta v Radovljici, zaenkrat (žal) nimamo veliko. Velika Linhartova dvorana, ki sprejme nekje do 300 ljudi, je bila že v prvič lepo napolnjena, tokrat srčno upam, da bo spet. Luči se ugasnejo, glasba najavi tvoj prihod, stojiš na prostranem odru, 300 smeha željnih obrazov uprtih vate – to so trenutki, o katerih sanjamo. In ne, narobe obrnjena gajba pira (oder), 100 let star mikrofon - kateremu se zaradi slabega kontakta ves čas izklaplja že tako le 1m dolg kabel, stojiš v temi, ker tvoj nastop osvetljuje le stenska lučka in se z obiskovalci greš igro - kdo bo glasnejši. Za nagrado pa ob brezskrbnem surfanju po netu zagledaš svojo sliko in pod njo zapis hahahaha – not! Saj vem, pač moje travme, nisem še dobil dovolj trde kože, da bi postal totalno imun.

Sinoči smo obiskali mariborski Planet Tuš. Na prizorišče sem prišel že dve uri pred nastopom in poskušal optimizirati pogoje. Sforsiral sem, da smo oder prestavili drugam kot ponavadi, bližje publiki in tako, da vmes ni 3metrskega prehoda. Postavljal sem oder, napeljeval kable, nosil luči. Težaško delo. Do nastopa sem bil že kar zdelan. Ljudje so se nabrali, mize so bile polne. Organizatorki sem rekel, da skočim samo še na WC, a je pohitela in ko sem prišel nazaj, so bile luči že ugasnjene in direktno iz WCja sem skočil na oder. V prostoru je bilo glasno, šele počasi so ljudje dojeli, da dejansko nekdo stoji na odru in jim želi nekaj povedati. Večkrat me ljudje vprašajo, če imam tremo. Nimam je. Z veseljem nastopam in me ni strah. Strah me je le takrat, ko sem nepripravljen. Tokrat sem bil pripravljen, a vseeno me je malce stisnilo pri srcu, ko v prvem delu nastopa in s preverjenimi šalami, nisem dobil pravega odziva. Za mano je na oder stopil Perica in glede na pogoje opravil odlično. Moj drugi del je bil boljši, a še vedno sem imel rahlo grenak priokus. 4 stena je bila porušena le do polovice, prave iskrice s publiko ni bilo. Tudi Klemen je doživel podobno situacijo, vseeno pa so bili odzivi po nastopu pozitivni. Lahko bi rekli, da je bil to just another gig in Planet Tuš.

Wednesday, April 09, 2008

Vsi smo krvavi pod kožo

Eden mojih najljubših komikov je Brian Regan. Je čist (nič preklinjanja) in ima inteligenten obzervacijski humor.

Zadnjič sem šel po dolgem času malo na njegovo spletno stran, da vidim, kaj je kaj novega z njim. In sem gledal neke filmčke z intervjuja, ko je povedal zgodbico, pri kateri mi je precej odleglo.

Pojdite na spletno stran http://www.brianregan.com/ in kliknite na Experience Brian in nato v desnem menuju še na filmček Unmasked: Crickets.

Za vse tiste, ki se jim tega ne da – kratka razlaga. Briana Regan, ki je že 20 let v komediji, ki je dobil nagrado komedijant leta v ZDA, ki je prodal že več kot 150.000 CDjev in več kot 50.000 DVDjev, ki dobi na nastop več kot 25.000 dolarjev, v filmčku pripoveduje, da ima nastope tudi za podjetja, kjer ljudje seveda ne pridejo zaradi komedije in ga ne poznajo. In razlaga, da se mu je nekoč zgodilo, da se ljudje niso prav nič smejali, še več, v dvorani je bila takšna tišina, da so odzunaj slišali čričke. Čričke!

Fjuuu, se pravi se lahko tudi nam kdaj zgodi, da imamo slabši nastop. Še posebej, če ljudje niso tam zaradi komedije. Nikogar ne moreš prisilita, da se bo smejal, če se že v štartu noče.

Sunday, April 06, 2008

Fotke s snemanja spota




V petek smo na Ptuju v grand hotelu Primus snemali spot za mladega raperja Cifro, v njegovi debitantski pesmi Blessed Ignorance pa je refren zapela Alex. Režijo spota je prevzela Natalija Rodošek, s katero sva v preklosti že sodelovala (2. mesto v Siolovi akciji TI SI). Cifra ni želel igrati v spotu, zato sem njegovo vlogo prevzel jaz. Spot bo temačen, brez srečnega konca, zanimiv, skratka okornovski haha. Prilagam nekaj fotk s snemanja.

Še en zanimiv primer, ko se komedijant pojavi v glasbenem spotu. Leta 1999 se je v spotu Smash Mouth za pesem All Star pojavil Dane Cook, trenutno eden največjih zvezdnikov stand up komedije v ZDA.

Friday, April 04, 2008

"Težak je život komičara"

Uf, za mano je naporen teden vsakodnevnih nastopov v izredno nehvaležnih pogojih. Od Interspara, preko brucovanja do Planeta Tuš.

V ponedeljek dopoldan, ko sem prispel v Maribor, sta me presekala dva sms-a. Prvi je bil Vidov »opomnik« (zanj opomnik, zame sploh prva omemba nastopa haha) za torkov nastop v dijaškem domu Bežigrad, drugi pa vabilo K. Mauhlerja na nastop v Intersparu Velenje. Oba sta me precej presenetila in mi premešala plane, a vseeno sem se odzval in se v torek odpravil proti Celju, kjer me je pobral Klemen in z zamudo sva odbrzela v Velenje. Tam naju je pričakala pričakovana slika. Prazen Interspar in mikrofon postavljen zraven vhoda v Hervis. Super. Klemen je pričel z oponašanjem znanih osebnosti, a so ljudje brzeli mimo z vozički, redki so se ustavili. Ob njegovem nastopu sem se zabaval samo jaz in ko je čez čas napovedal še moj nastop, sem mu samo odkimal z glavo :) Nihče ni poslušal in nikogar ni zanimalo. Tudi organizatorka je ugotovila, da le ne bo šlo tako, kot si je predstavljala in hitro sva jo ucvrla proti Ljubljani. Ob 20h smo skupaj z Vidom, Murčem, Mišem in Coletom nastopili za dijake bežigrajskega doma in jim pričarali lep večer smeha. Bili so simpatična publika, šale na prvo žogo so šle za med, tiste bolj kompleksne so se izgubile nekje pod stropom.

Že naslednji dan sva se z Vidom odpravila v Emonsko klet v Ljubljani, kjer so brucovali študenti Anglistike in Germanistike. Z nastopom sva začela nekje ob 22.30 in pogoji so bili Težki – z veliko začetnico. V okrog improviziranega prostora so se zbrali poslušalci, v ozadju so grmeli in noreli ostali, ki jih zadeva ni zanimala. Poslušljivost je bila na meji. Prvi sem nastopil jaz in se poskušal uporabiti znanje z vseh predhodnih podobnih nastopov, da bi le nekako dobil pozornost ljudi. Mislim, da mi je uspelo solidno, bilo je smeha in aplavzov, sodelovanja s publiko, vsi pa smo se zavedali, da bi nam bilo ob boljših pogojih lahko še 3krat lepše. Tudi Vid jih je lepo nasmejal, kljub temu da je postajal šunder v prostoru vedno bolj neznosen. Svoje sva pošteno oddelala in večer se je lahko nadaljeval s pijančevanjem do jutranjih ur.

Vikend se začne s četrtkovim stand upom v Planetih Tuš, pravi njihov slogan. S Klemenom Bučanom sva se tokrat odpravila v Novo mesto. Potem ko je bil Planet Bar na zadnjem stand upu B&B showa poln, se je tokrat zbrala le peščica ljudi, max 20. Nasploh je bil Tuš povsem prazen, odpadle so tudi filmske predstave, ker ni bilo gostov. V takšnih pogojih je vloga nastopajočega nehvaležna. Vseeno pa sem vesel, da sva s Klemenom že tako izkušena, da sva znala izpeljati tudi takšen nastop in mislim, da sva zbranim postregla s solidnim showom.

Danes šibam na Ptuj, kjer z mlado režiserko in filmarko Natalijo Rodošek snemamo debitantski spot za mladega reperja Cifro. Vlogo v spotu sem dobil tudi jaz, mislim, da bo zanimivo.

PS: fotke z intervjuja za Radio Fantasy so na voljo TUKAJ.

Tuesday, April 01, 2008

Natakarjev knock-out

V petek sva se s Klemenom še drugič znašla v Knežjem mestu in pripravila lep večer stand up komedije v celjskem Mladinskem centru. V klubu so imeli željo, da bi na predhodni avdiciji našli še kakšnega nadobudnega standuperja, a se jim ta želja ni uresničila, tako da sva bila s Klemenom sama. No, ne povsem sama. Za uvod v večer so namreč na platnu zavrteli kar del legendarne serije Def Jam Comedy, z Martin Lawrenceom kot povezovalcem. Zanimivo je bilo opazovati, kako je ameriška publika z evforičnim ploskanjem, kričanjem in cepetanjem pozdravila vse komedijante, medtem ko smo jih Slovenci le opazovali s kislim nasmeškom. Sprva me je bilo strah, kako bo izgledalo nastopiti po Bernie Macu, a se je izkazalo za kar simpatičen uvod v večer, »fantje« pa so nama solidno ogreli publiko.

Izkoristil sem priložnost in ob prihodu na oder pozval publiko, da tudi mi otvorimo večer na način kot to storili Američani in moram reči, da je bilo super. Glasen aplavz in ovacije, haha. Tudi sam večer je šel precej gladko. Od zadnjega obiska v centru, ko je bila publika izredno zadržana, se je vzdušje že dvignilo za 50%, tako da mislim, da bo z našimi obiski tudi v Celju stand up komedije odlično zaživela. S Klemenom sva imela nekje dobro uro showa in mislim, da po nastopu ni bilo kislih obrazov. Imela sva tudi zelo zabaven intervju za Radio Fantasy (http://www.radiofantasy.com/), kjer je Klemen razlagal kako se naredi zrezek na bečki način, jaz pa sem kot pekov vnuk razkril recept za dober kruh (sestavine: paradižnik, sol, mleko, zelena solata, orehi, …. vzhajati mora 8 ur).

Že naslednji dan smo se odpravili nastopati v Ihan (Ihn kot so nam vcepili domačini), kjer ni šlo vse tako gladko. Spet klasična situacija, ko imaš za seboj nekaj odličnih nastopov, kjer ljudje prav pridejo s tem namenom, da te poslušajo, plačajo vstopnino in se veselijo nastopa, potem pa prideš v nek kraj, kjer te organizatorji najamejo zato, da malce razvedriš domačo zamorjeno sceno. Pogoji v Klubu Generacija so bili izredno težki. »oder« je delil ogromen steber, primerne luči ni bilo, stoli postavljeni okrog in okrog miz, publika je neumorno kadila pred vrati, DJ je zamujal več kot pol ure. Začeli smo z enourno zamudo, nekako nam je le uspelo povabiti ljudi, da so se posedli pred oder. Prvi sem na oder (spet, jaooo kako sem lahko taka budala) stopil jaz in moral najprej ljudi pripraviti do tega, da so mi nehali kazati hrbet in me gledati preko rame, nato utišati frajerskega natakarja (»tamle nekdo želi biti bolj smešen kot jaz…. saj je… no, vsaj izgleda«), da smo lahko pričeli. Publika je bila zelo pogumna, kako ne bi bila, ko pa smo nastopali praktično v njihovi dnevni sobi. Tu sem naredil kardinalno napako, ko sem preveč sodeloval z njimi. Odzival sem se na njihove komentarje in s tem počasi izgubljal avtoriteto. Do ključnega trenutka, ko mi je drugi natakar končal nastop. Sredi stavka se je zadrl: »A BO KDO KAJ PIIIIIIIIIIIIL?« in bilo je konec. Vsi so začeli gledati njega, naročevati in se dogovarjati kaj bodo pili, koncentracije ni bilo več. Na oder sem tako povabil Klemena Mauhlerja, ki je spet pridobil njihovo pozornost in jih odlično nasmejal. Med njegovim nastopom sem ugotovil, da je bila publika tokrat sposobna maksimalno 15 minut koncentracije (na nastopajočega), več kot to jim je bilo že težko poslušati. Še posebej, ker se je tekom večera v klubu nabralo še kar nekaj obiskovalcev, ki niso videli na oder, sedeli v sosednjih prostorih in glasno klepetali, tako da je bil ves čas v zraku »šunder«. Večer je zaključil Bučan in ob koncu so ljudje zahtevali še. Dragi Ihančani, za kaj več bo potrebno pokazati malo več spoštovanja in plačati tudi kak evro vstopnine.

Po nastopu sem bil malce potrt, vseeno pa vesel izkušnje. Odločil sem se, da bo prav vadil takšne situacije, ko moraš še bolj animirati publiko, biti bolj glasen in prodoren. In si tudi pripravil spisek situacij, ki se mi lahko pripetijo na nastopu in kako reagirati na njih. Da me nič več ne preseneti, haha.

Do konca tedna se obetajo še štirje nastopi, kar bo skupno zneslo sedem nastopov v osmih dneh. Upam, da bom preživel.