Swami

V začetku oktobra sem snemal neke skeče za neko prireditev. Režiser je bil Igor Gajič aka režiser skečev v nedeljski oddaji A si ti tut not padu. Izkušnja je bila super, profesionalizem na vrhuncu, naučil sem se veliko, oblekli pa se me tudi v kostum, ki ga sicer nosi L.B. Opazite podobnost?

Blodnje #25

Mal je spet pozno. Sem že ležal v postelji, pa potem vstal. Sem dobil kr nek fleš in šel ven preparkirat avto, da me zjutraj ne bo pričakala kakšna kazen.

Slutim, da bodo na našem parkingu problemi. Nedolgo nazaj so peščeni parking poteptali in na novo uredili in želeli tudi preprogramirati daljinca, ki odpira vrata na parking. A do tega ni prišlo, ker so jim baje grozili s prijavo občini, glede na to, da je parking na občinski zemlji. Svašta. No in danes hočem parkirat, pa me pričakajo rdeče-beli trakovi naokrog in tista plastična ograja. Nič jasno. In sem parkiral na pločnik, ker se mi ni dalo voziti okrog. Prejle pa že ležim, ko me spreleti, da bi moral avto prestavit, če nočem, da me zjutraj čaka kazen. In tako sem napol gol tekel preparkirat avto. Pričakal me je ves zarosen, z dvignjenim brisalcem. Ni bilo znakov poškodbe. Verjetno kakšen navihanec, je videl kranjske tablice sredi Maribora in si je mislil, ha-ha, englishman in new york.

Zadnje čase zjutraj spijem nekje 4 kozarce vode. Baje da je zdravo. Za začetek. Pa potem 30-40 minut nič, pa potem zajtrk, čaj, kava karkoli. Pa mi je neki začela smrdeti ta voda iz pipe in sem si kupil plato stekleničk. Šalabajzer kot sem, seveda nisem dobro pogledal in kupil vodo z mehurčki. Aaaa. Kakšen nesmiseln produkt – voda z mehurčki. Če bom hotel pit mehurčke, si bom kupil Coca-colo, al pa vsaj Donat. Ne pa neko franšizno vodo z mehurčki. Kr neki.

Dons je bil kr produktiven dan. Sem se spomnil tri dobre fore. S Perico, Vidom in Lucijo smo gostovali v oddaji Polnočni klub na RTV Slovenija. Predvajano pa bo 4. Decembra. Ob polnoči, dddd. Prijavil sem se na izpit. Arbitražno pravo. So ravno te časi in aktualna tema, pa sem rekel, zakaj pa ne.

Kaj ali šta ima...

Sploh si ne upam pogledati na blog, ker me potem datum zadnje objave zastašujoče spomni, da že dolgo nisem nič napisal.

Tole objavo pišem pozno ponoči. Spodbudilo me je branje bloga enega mojih najljubših komikov in entertainerjev Jaya Mohra. Tip je star 39 let, ima družino, dela stand up, igra v filmih, igra v nadaljevankah, sodeluje z radii, ima kolumno/video cast na temo športa, itd itd. V glavnem, living the dream. In sem bral malo njegove zapise, o tem kako je bil 3 tedne na turneji in nastopal po Ameriki in Kanadi, prišel domov, nekaj časa počival in užival z družino, nato snemal sitcom, delal promocijo, spet malo počival, … Nocoj smo nastopili v Kinu Gaj v Varaždinu. Ja na Hrvaškem. Perica je prišel iz Ljubljane v Maribor in sva pičila tja. Prvič sem nastopil na Hrvaškem izven Zagreba. Prišlo je cca 80 ljudi in je bil lušno. Bil je to promocijski nastop za naš mini show Balkanski trokut, kjer poleg naju nastopata še Hrvaška kolega Domagoj in Krešo in skušamo promovirati stand up komedijo in nas same, po krajih, kjer še nismo bili. Super smo se meli, zanimivo je, kako se najdejo sorodne duše iz raznoraznih koncev, kjer razmišljamo podobno in imamo iste cilje. Delati komedijo še naprej, biti ustvarjalni, napredovati, zabavati ljudi. Skozi live nastope, skozi televizijo, film in druge medije. Omejitev ni. Perica je rekel, da si želi, da bi lahko pol leta počival in nič ne nastopal. Da spet dobi potrebo. Po nastopih. Tudi jaz sem že nekajkrat o tem premišljeval. Na srečo (da pokucam) sem v tem trenutku še kar v filingu, poln zagona. Ravno sem naštel, da me čaka v prihodnjih dneh 9 nastopov v 11ih dneh. Želel bi si le, da bi več časa lahko posvečal pripravi na nastope in delanju novega materiala, in manj neki organizaciji, sestankom in tuhtanju, kako čim bolj zreklamirati nek show. Vsak mesec nas čaka Siti teater, bliža se zimski Panč (tole je po moje prva javna objava – Panč bo 29.-30.1. sinhrono v Ljubljani in Mariboru), vrstijo se nastopi in je kar težko vse shajati. Upam da bom po novem letu imel več časa za ustvarjanje (jao izgovori). Evo zdaj je pa že Perica prišel iz Maribora domov v Ljubljano in mi "teži" na gmailu. Je treba spat. :)