Primorska in MC Mauhi

Vikend je bil primorsko obarvan. V petek nastop v Izoli na Ribiški noči in v nedeljo še na festivalu Zmaj 'ma mlade v Postojni. Še dobro, da je bil z nami MC Mauhi.

Pozimi sta se oba Klemena (Bučan in Mauhler) predstavila na takmićanju za Mistra Hotela Kongo in takrat je Mauhi pokazal svoje radiatorčke (glej sliko), ki pa mu na žalost kljub temu niso prinesli zmage. Radiator je kasneje pozabil v avtu drugega Klemena, zato sva v petek na poti v Izolo naredila še postanek pri Mauhiju, da bi naredili izmenjavo: radiator za moje pozabljene stvari v njegovem avtu. Mauhi je ravno prišel z morja s punco, zato si je zaželel zabave (šala) in se odpravil z nami v Izolo – kot roady.

Hvala bogu, da je šel, ker ko smo prišli na prizorišče je izgledalo grozno. Nikogar nikjer, da bi nas pričakal, nobenih stolov, nobenega odra, niti nismo vedeli v katero smer bomo govorili in gledali. A roady Mauhi je hitro reagiral, iz sosednjega lokala privlekel stole, ki smo jih razporedili po trgu, se pri sosednji piceriji dogovoril za krpo, s katero smo počistili stole in zrihtal še namizne papirnate podstavke, ki so nato krasili stole. Prvič smo nastopili z naglavnim mikrofonom, ki je delal nekaj preglavic, predvsem zaradi piskanja ob raznih efektih z roko in težav pri izmenjavi mikrofonov. Ob optimizaciji pogojev in enournim premikom začetka, se je večer razpletel odlično. Nabralo se je kar nekaj ljudi, ki so uživali v šovu, se smejali in ploskali. Po našem nastopu so sceno prevzeli mladi lokalni DJi, katerim se je na micu pridružil še MC/roady Mauhi (glej posnetek). Izsilil sem še nočno kopanje (v vodo sem šel samo jaz), ustavili smo se za školjke in sardele in kruh, poslušali mehiške trubače in utrujeni odšli domov.

V nedeljo v Postojni ni bilo toliko težav. Pričakal nas je lep ambient mestnega atrija. Stoli so bili hitro polni, prostor je bil nabito poln. Perica je povezoval, nastopili pa smo še MC/roady/komik/igralec Mauhi, Vanči Žorž in jaz – v tem vrstnem redu. Fajn je bilo. Kot vestni učenec Teškega sem tokrat izsilil pico (z glasnim jamranjem kooolk smo lačni), potem smo pa še malo »furali safer« (to je zdaj IN) na Trnfestu.
Fotke s Postojne: TUKAJ

Perica and the dancing monkeys

Perica je par dni pred Trnfestom klical, če bi sodelovali pri skeču s plesnim vložkem. Z Vidom sva bila takoj za. Pred nastopom smo na hitro malo zvadili, s tem da do zadnjega nisem vedel, kdaj moram sploh kaj narediti. Perica je točko uporabil v začetku showa, za ogrevanje publike. Super je uspelo. Prvi panč je bil že sam komad, drugi najin prihod, tretji skupna koreografija. Enjoy, pa ne gledat tega kako sem jaz beden, jooo :S

Pa je za nami

Pa je za nami. Prvi samostojni festival stand-up komedije PANČ. Razpletlo se je nad pričakovanji. Dvorišče je bilo polno, komedijanti so sekali, mediji so pisali in fotkali, smeh je odmeval med grajskimi zidovi.

29. maja sva se s Teškyim prvič odpravila na Ljubljanski grad na pogovore o možnosti organizacije Festivala v okviru Festivala Ljubljana. Da bi se vključili v sam program ljubljanskega festivala smo bili prepozni, so nam pa ponudili odlično varianto organizacije festivala kar na prestižni grajski lokaciji. Ob koncu junija smo pričeli z intenzivnim delom. Sestava programa, iskanje sponzorjev, priprava reklamnih vsebin, spletne strani in še in še. Poletje je hitro minevalo, v pisarni smo bili tudi po cele dneve, včasih domov odhajali ob 3h ponoči (hvala bogu za Nobel burek v lj – epp), zaradi računalnikov slabovidni, a stvari so se odvijale v pravo smer. Praktično vse je šlo točno tako, kot sem si predstavljal. Tudi na koncu, ko se je festival začel. Intuicija je zakon! Rezultat je nad vsemi pričakovanji. Več kot 2000 obiskovalcev v treh dneh in super promocija stand-up komedije. Cilj festivala je bil izpolnjen. Predvsem je bilo lepo videti vse komike na kupu, kako delujemo složno, se med seboj spodbujamo, si pomagamo in širimo dobro voljo. Nastala je kar nekakšna mini komuna komikov, uspešen festival pa bomo proslavili nocoj na zaključni večerji.

Ko si tako okupiran z nekim delom in je le-to opravljeno, se za trenutek znajdeš v čudni situaciji. Vso poletje sem delal na festivalu, ujel nek ritem življenja, bival v Ljubljani in zdaj je mimo. Z bližajočo jesenjo se nam obetajo nastopi po klubih, centrih, dvoranah, načrtujemo pa tudi še kak večji projekt. Moj bo predvsem zaključek študija, včeraj sem si v knjižnici nabral gradiva, tako da je treba počasi v akcijo. Juhuhu.

Več fotk na:

Petra: hunney.wordpress.com
Miha Rekar: galerija.mr-foto.net
Žan: blog.kafol.net

Panč me

Panč me I must be dreaming. 1300 obiskovalcev uvodnih dveh večerov festivala, odlična energija, super komedijanti. To bi bil hiter prerez dogajanja.

Nocoj, v nedeljo 17.8. bo še potekal še zadnji, tretji večer festivala stand-up komedije Panč. Potem ko sem prva dva večera opravljal delo za vsaj 10 delovnih mest, me nocoj čaka še nastop.

To bo moj natanko 100. nastop v karieri in to ravno na dan, ko bi bil moj pokojni brat Nik star 23 let. Nik tale je zate!

Trnfest in da house

Vsake toliko pride kak nastop, ki znova na polno požene adrenalin po žilah. Trnfeški stendap je to zagotovo bil. Dvorišče je bilo nabito polno, smeh je odmeval do neba.

Lanski nastop na Trnfestu je bil eden prelomnih, vsaj tako se mi je zdelo takrat. Prvič pred takšno publiko, prvič tako opažen. Bil je to moj 23. nastop. Leto dni in 75 nastopov kasneje smo se spet srečali. Same place, same time. Še večja množica, adrenalin po žilah. Želel sem preizkusiti nekaj novega materiala, predstaviti zadnje domislice in nekaj najbolj udarnih. Potem ko je bilo nekaj zadnjih nastopov izvednih že precej na »rutino«, je za ta nastop želodec mlel že nekaj dni prej. Večja kot so pričakovanja, več kot je ljudi, bolj imaš občutek odgovornosti, da ljudi ne smeš pustiti na cedilu. In jih tudi nismo. Vid in Perica sta bila odlična, slednji je prebil led s skeč domislico »turbo domače glasbe,« v katerem sva zaigrala tudi z Vidom in vsi smo poželi gromek aplavz.

Show je šel kar gladko. Zaradi gneče so mnogi slabo videli in slišali, pogoji niso bili optimalni, vseeno je ob taki množici smeh tresel stene. Na koncu so bili obrazi vseh zadovoljni, zelo sem bil vesel pohval ljudi, katerih mnenje mi veliko pomeni. Lucija Ć je rekla, da sem bil letos bolj udaren, bolj glasen, bolj prisoten. Yees.

Rox, ki se je odločil, da bo odslej nastopal le še priložnostno in za gušt, ter intenzivno deloval kot promotor stand-upa, a obljubil, da ne bo postal manager, je dogodek opisal takole:

"Že pred nastopom je bilo ozračje naelektreno, publika, ki je bila na dvorišču KUDa nagnetena kot še nikoli, je napeto pričakovala pričetek glavnega dogodka večera, dogodek, ki naj bi jih konstantno držal v krču smeha celo uro in pol. Niso bili razočarani. Marsikdo bi se ustrašil odra, pod katerim se drenja tisočerica sardinasto nagnetenih, zabave pričakujočih in notorično zahtevnih KUDovskih gledalcev. Ampak ne Perica, Tin in Vid. Prva tri imena slovenskega stand-upa so v tem nastopu še utrdila svoj status. Zabave lačni gledalci so domov odšli s krči v trebuhu. Fantje so preprosto razturili."

Nastop je bil tudi medijsko najbolj izpostavljen do zdaj. Delo, Žurnal24, Vest, Indirekt.

Sanje, Šentjur, TrnFest

Dnevi minevajo hitro. Kot da bi se včeraj prvič dobili na sestanku za festival, od katerega nas sedaj loči le še 12 dni. The summer is crazy la la la la.

Prejšnji teden se je v general štabu festivala Panč na Resljevi 26 situacija nekoliko umirila. Nič več dela do 3h ponoči, glavnina je bila opravljena. Čakali smo, da se po lokacijah v Ljubljani in njeni okolici, pojavijo plakati, jumboti, da se na radijih sliši reklama, da jo zagledamo tudi na televiziji. Te dni nas čaka predvsem promocija in zadnje priprave na dogodek.

V četrtek sem po hitrem dogovoru stopil na oder Festivala Sanje, ob njegovi otvoritvi v parku Zvezda. Bila je zanimiva izkušnja. Po uvodnih nagovorih organizatorjev in podžupana, je pravljico prebrala gospa Štefka Kučan, za njo pa sem bil na vrsti že jaz. Najava je bila sila abstraktna: »On ni akustična prevara, ni sublimni objekt ideologije…«
Nastop je šel fino, material sem očistil vseh neprimernosti in bil vesel, ko sem nasmejano in ploskajočo zagledal tudi Štefko. Prispevek z otvoritve je bil naslednji dan med drugim objavljen tudi v rubriki POP IN, na rtvslo.si in med SiOLovim novicami. Ker sem šele prejšnji dan potrdil nastop, me niso dali v najavo in zato tudi moje ime ni omenjeno prav v nobeni novici. Toliko o novinarski samoiniciativnosti.

Naslednji dan sva s Perico šibala v Šentjur, kjer je bil dogovorjen nastop na tamkajšnji lokalni študentski žurki (beri: pijanki) poimenovani Lavorjenje. Ob najinem prihodu so ga imeli zbrani že precej pod kapo, prav tako za nastop ni bil pripravljeno nič. V zadnjem trenutku so tekali naokrog, iskali stole, pripravljali luč. Pred nama je bila na vrsti modna revija, nato pa stand up. Glasen začetek in oponašanja so pritegnila pozornost in ljudje so se zgrnili okrog improviziranega odra, kjer sem prvi nastopil jaz. Šlo je solidno, šundra, vpitja in glasnega govorjenja izza ozadja je bilo kar nekaj. Palila je fizična komedije in fore s čim manj razmišljanja. Koncentracija ljudi je bila nizka, morda bi bilo najboljše, če bi vsega skupaj show trajala 20 minut. Tako pa je po mojih uvodnih 15 minutah, mikrofon prevzel še Perica, ki je nastopil dobro, a ni dobil tistega odziva, ki ga je vajen in ga redno dobiva s temi biti. Tudi moj drug del je doživel podobno usodo, gledalci so sicer zagnano spremljali zadevo, le pravega feedbacka ni bilo in po zaključnem aplavzu, se je pitje lahko nadaljevalo.

V soboto pa Trnfest. Zaradi odpovedi ene izmed predstav, je Tešky sestavil ekipo za večer stand upa. Oba Klemena in on. Prvič po dolgem času sem si želel zgolj ogledati kak stand up. Pa ni uspelo. Pristal sem na odru, kot povezovalec. Zaradi časovne omejitve, vse prireditve se morajo končati do 22h (začeli smo ob 21h), sem le pozdravil občinstvo in napovedal vse nastopajoče. Vmes sem na hitro uvalil še bit o glasbenikih, da sem upravičil honorar (kot bi rekel Jaka) – 2,5 pijači.

Glas o festivalu se lepo širi, jumboti kraljujejo na idealnih lokacijah, še zadnja udarna promocija sledi v sredo 6.8., ko na Trnfestu nastopimo Perica, Vid in jaz. Ob 20.30.