Po novem letu na vseh področjih sledi zatišje. Počitek in polnjenje baterij. V decembru se vsega nabere preveč, zato so denarnice prazne, ljudje pa iztrošeni. A že konec januarja prinese nov val akcije.V torek 20. me je znova pričakala slast klasičnega nastopa stand-up komedije pri nas. Večer v vse bolj priljubljeni destinaciji, v Klubu SubSub, trije komiki, povezovalec večera, vsi s programom cca 20 minut in publika željna smeha. Ob številnih nastopih v peklenskih pogojih, so zato takšni nastopi še posebej sladki. In sploh, če nastopiš s svežim materialom, za katerega veš da je dober, da je smešen, da ga ljudje še niso slišali in ga zato poveš s toliko večjim užitkom. Uspešen nastop tako ne more izostati.
Sreda je bila namenjena prvi vaji v okviru priprav na celovečerno predstavo stand-up komedije Banzaaaj, ki bo premierno predstavljena 7. marca v Hotelu Mons. Več o tem v prihodnjih dneh (hihi). Celotna ekipa se je zbrala v kleti pisarne Kurz Rock Vibe in smo debatirali, vadili, se smejali, žalili, pumpali ege, jedli smokije ter nasploh pametovali.
Že v četrtek je bil čas za nov podvig. Na zabavi ob turističnem kongresu so me želeli za moderatorja. Izkazalo se je, da prave potrebe po mojem govorjenju ni bilo, saj je Dj opravil svoje, ljudje pa so plesali in uživali. Sem pa znova dobil pomemben nauk, da prav vseh ponudb ne mislim več sprejemati, poleg tega pa vedno znova ugotovim, da je tudi najbolj očitne stvari, potrebne za uspešno izvedbo, potrebno prej zahtevati. Recimo, hm, mikrofon! Pridem do DJa, mu povem, da sem moderator, on pa, brez da bi odmaknil pogled od monitorja, reče: »Aha, s čim boš pa moderiral?!« Jaz malo zbegan, ne vem, če me zafrkava. »Jah, ni mikrofona,« mi reče: »Noben mi ni povedal, da bo moderator in zato ga nisem prinesel.« Jaooo, kaj pa zdaj. Na koncu Dj najde en star mikrofon, brez baterij in jaz hitro divjam do bencinske po baterije. Moral bi lepo reči, jebiga, niste zrihtali mikrofona, pa pač ne bom delal. Adijo.
Petek. Mladinski center Črnomelj. Nabito polna dvoranca. Če bi lahko še koga spravili noter, bi prostor eksplodiral. Zelo lušen nastop, mlada publika, dober odziv in še en super večer komedije.
Ko pišem te vrstice je naokrog že drugi teden. Blog sem začel pisati prejšnji vikend, pa nisem imel časa dokončati, medtem pa je naokrog prišel še en teden. Zelo uspešen. S Perico sva v četrtek nasmejala partnerje Canona v Hotelu v Moravskih toplicah, v petek pa smo bili z Murčem in Bučanom na obali in postavili svojevrsten rekord. Namreč v Rok bar v Luciji pri Portorožu je prišlo rekordno število obiskovalcev. Bar pred tem še nikoli ni bil tako poln. Ljudje so sedeli/stali prav povsod – na stopnicah, na balkonu, na vratih, med stoli, povsod. Bilo jih je preko 200. Tudi nastop je bil super, nasmejani obrazi in boleče trebušne.
Za konec tedna še aktivnost na dveh frontah. Na povabilo Miha Brajnika, ki že vrsto leto povezuje podelitev nagrad najboljšim športnikom rekreativcem Ljubljane, sem s športnim programom zaključil uradni del prireditve. Malce mi jo je zagodel program, saj so tekom mojega nastopa pričeli streči hrano, tako da sem prav čutil, kako je hrana pričela dobivati najin boj za pozornost. Vsi tisti, ki so bili prej obrnjeni proti meni, so sedaj nepremično zrli v krožnik, s polnimi usti pa se je tudi težko smejati. Tako so tudi poskusi fizične komedije leteli mimo, vseeno pa sem se športno boril do konca in z dvignjeno glavo hrani podal roko. Na srečo se je celotna prireditev končala prej kot predvideno, zato sem sedel v avto in šibnil proti Kranju, kjer nas je čakal premierni nastop v StarCaffeju, lokalčku novega kranjskega Koloseja. Močno oglaševanje je zaleglo in kafič je bil poln do zadnjega kotička. Zbrali so se ljudje vseh generacij, ogromno najstnikov in veliko takih, ki so bili sploh prvič na stand up komediji. Nismo jih pustili ravnodušne, zato bo kranjski Kolosej zagotovo še prizorišče standupov. Juhuhu.
