Zadnje fotke

Legenda:

1. Telekomova akcija številke vseh številk 1188; 2. Koncentracija pred nastopom v Zagrebu; 3. Za vse tiste, ki ne vedo, kaj je v košari, je spodaj še kartica z razlago.

Pozdrav novembru

Uf, ne pomnim, kdaj sem bil nazadnje tako okupiran, da nisem utegnil napisati par besed na blog. Odkar bivam v Ljubljani, dnevi bežijo s svetlobno hitrostjo. Akcije ne manjka in prav je tako.

November je bil mednarodno pisan. V začetku meseca smo nastopili v Klubu Gromka z materialom v angleščini. Plan je bil, da nastopimo za vse tujce v Ljubljani, a je bilo več kot 85% ljudi Slovencev. Tako da smo Slovenci nastopali za Slovence – v angleščini. A posneli smo nastop in sedaj imamo nekaj materiala, za pošiljanje v tujino. London, Amsterdam, Francija, Nemčija… morda ZDA.

Naslednja postaja je bil Zagreb. Debut v hrvaščini. Velik motiv, pričakovanja, napetost. Stal sem na WCju sredi Zagreba, se pripravljal na nastop in tuhtal: »Kaj jaz delam?! Še nedolgo nazaj sem sanjal, da bi kdaj delal stand up comedy, zdaj pa sem v Zagrebu in bom vsak čas nastopil za Hrvate v hrvaščini. Ouuu jeee, living the dream baby!«
Nastop je bil fenomenalen, publika me je odlično sprejela. Kasneje so mi pojasnili, da so izredno cenili to, da sem se potrudil in prevedel, simpatičen se jim je zdel moj naglas, fore so bile udarne in preverjene, nekaj šale na lasten račun in na koncu so mi ploskali kot redkokdaj poprej. Na nekatere šale so dobesedno umrli, ploskali, krohotali, z nogami butali ob tla. Super je bilo. Komaj čakam, da se znova vrnem v Zagreb. Med nastopom se mi je celo prvič zgodilo, da je neka gospodična zavpila, da bi me rada vzela s seboj domov. Haha. Mislim, da so Hrvati še vedno bolj sproščeni in odprti od Slovencev. Tudi po nastopu, ko smo se odpravili v enega izmed klubov, se je pelo in plesalo, kot ne vidiš v Sloveniji. Imeli so noč karaok in ljudje so dobesedno stali v vrsti, da bodo peli. Pri nas bi komaj našel kakšnega pogumneža. Eden izmed domačinov je situacijo komentiral z: »Ah ja, to ti je Balkan.«

Izpolnila se mi je še ena želja. Nastopil sem v predavalnici Pravne fakultete v Ljubljani. Pred študenti prava. Pred svojimi. Improligaši so odlično ogreli publiko, tako da mi je uspel odličen nastop. Vse je štimalo tako kot mora, tako da sem tudi sam užival v nastopu kot že dolgo ne. V zadnjem času me kregajo, da nekatere nastope oddelam premalo čustveno, preveč rutinsko. Prav imajo. Ta za pravnike, mi je lahko za vzor.

Moj vikend v Delovem Kultu

V petkovi izdaji časopisa Delo je v prilogi Kult izšel tudi moj članek z naslov Na vrtiljaku, v katerem sem opisal, kako preživljam vikende, kakšen je zame idealen vikend in zraven pričakovano dodal še nekaj neumnosti.

Bond. James Bond

Jutri v četrtek bo tudi uradno po svetu premiera novega filma o megajunaku Jamesu Bondu. Na Vikendovi premieri v Koloseju bom nastopil tudi jaz.

Bond je junak, kakršen bi bil rad vsak moški. Samozavesten, močan, iznajdljiv, lep, zaželel in najpomembneje – kul. Lik je postal prav statusen, zato mi bo imel nastop na četrtkovi premieri še toliko večji pomen. V soboto sem si ogledal enega prvih Bondov, s Sean Conneryem v glavni vlogi in tuhtal o forah, ki jih bom izvajal pred začetkom filma. Bile naj bi bile na temo Bonda. Problem je v tem, da je serija zadnjih dveh filmov z Daniel Craigom v glavni vlogi malo zavila z ustaljenih smernic, ki jih je ponujal Bond v začetku. Sean je bil zvit lisac, Daniel je vojak. Tokrat v filmu pije Coca-colo, niti enkrat se ne predstavi z legendarnim Bond, James Bond, nima gadgetov, nima Qja, glavne ženske igralke niti ne poljubi…. Jaoooooo…. Katastrofa.

Tako da bo juti pred filmom bentil o tem, da so filmi Jamesa Bonda tako kot bi gledal film Stevena Seagala, samo z dobrimi igralci.

Prvi november

Danes je dan, ko se ljudje sprehodijo po »pisti«, pokažejo svojo jesensko-zimsko kolekcijo 08/09, tekmujejo, kdo bo imel lepšo ikebano in se spomnijo tistih, ki jih ni več. Življenje pa teče dalje.

»Those who are dead, are not dead, they're just living in my head….
Time is so short, and I'm sure, there must be something moreeeee….
You thought you might be a ghost…. You didn't get to heaven but you made it close…«
(Coldplay – 42)

Po krajšem premoru, ki je po napornem septembru prišel še kako prav, prihodnji teden nadaljujemo z nastopi in delom. V torek bomo odprli sezono stand-upa v ljubljanskem KMŠju, upam da bo ambient dopuščal dobro komedijo. Četrtek bo še posebej zanimiv. Nastopil bom namreč na Vikendovi premieri novega filma o Jamesu Bondu v Koloseju. Material bo prilagojen tematiki, tako da zna biti zanimivo in zabavno.

Istočasno pa že potekajo priprave na naš Slovenglish večer v Klubu Gromka. Prvič bomo nastopili z materialom v angleščini in preizkusili, če smo sposobni nasmejati tudi v tujem jeziku. Če to rata, smo na konju J V torek 11.11. tako povabiti vse, ki ne znajo slovensko, da si pridejo pogledati, kako Slovenci delamo stand-up. No ne samo Slovenci, saj bo poleg Bučana, Valiča, Habjaniča in mene, z nami nastopili še Hrvat Ivan Šarić. Juhuhu.