Sanje, Šentjur, TrnFest

Dnevi minevajo hitro. Kot da bi se včeraj prvič dobili na sestanku za festival, od katerega nas sedaj loči le še 12 dni. The summer is crazy la la la la.

Prejšnji teden se je v general štabu festivala Panč na Resljevi 26 situacija nekoliko umirila. Nič več dela do 3h ponoči, glavnina je bila opravljena. Čakali smo, da se po lokacijah v Ljubljani in njeni okolici, pojavijo plakati, jumboti, da se na radijih sliši reklama, da jo zagledamo tudi na televiziji. Te dni nas čaka predvsem promocija in zadnje priprave na dogodek.

V četrtek sem po hitrem dogovoru stopil na oder Festivala Sanje, ob njegovi otvoritvi v parku Zvezda. Bila je zanimiva izkušnja. Po uvodnih nagovorih organizatorjev in podžupana, je pravljico prebrala gospa Štefka Kučan, za njo pa sem bil na vrsti že jaz. Najava je bila sila abstraktna: »On ni akustična prevara, ni sublimni objekt ideologije…«
Nastop je šel fino, material sem očistil vseh neprimernosti in bil vesel, ko sem nasmejano in ploskajočo zagledal tudi Štefko. Prispevek z otvoritve je bil naslednji dan med drugim objavljen tudi v rubriki POP IN, na rtvslo.si in med SiOLovim novicami. Ker sem šele prejšnji dan potrdil nastop, me niso dali v najavo in zato tudi moje ime ni omenjeno prav v nobeni novici. Toliko o novinarski samoiniciativnosti.

Naslednji dan sva s Perico šibala v Šentjur, kjer je bil dogovorjen nastop na tamkajšnji lokalni študentski žurki (beri: pijanki) poimenovani Lavorjenje. Ob najinem prihodu so ga imeli zbrani že precej pod kapo, prav tako za nastop ni bil pripravljeno nič. V zadnjem trenutku so tekali naokrog, iskali stole, pripravljali luč. Pred nama je bila na vrsti modna revija, nato pa stand up. Glasen začetek in oponašanja so pritegnila pozornost in ljudje so se zgrnili okrog improviziranega odra, kjer sem prvi nastopil jaz. Šlo je solidno, šundra, vpitja in glasnega govorjenja izza ozadja je bilo kar nekaj. Palila je fizična komedije in fore s čim manj razmišljanja. Koncentracija ljudi je bila nizka, morda bi bilo najboljše, če bi vsega skupaj show trajala 20 minut. Tako pa je po mojih uvodnih 15 minutah, mikrofon prevzel še Perica, ki je nastopil dobro, a ni dobil tistega odziva, ki ga je vajen in ga redno dobiva s temi biti. Tudi moj drug del je doživel podobno usodo, gledalci so sicer zagnano spremljali zadevo, le pravega feedbacka ni bilo in po zaključnem aplavzu, se je pitje lahko nadaljevalo.

V soboto pa Trnfest. Zaradi odpovedi ene izmed predstav, je Tešky sestavil ekipo za večer stand upa. Oba Klemena in on. Prvič po dolgem času sem si želel zgolj ogledati kak stand up. Pa ni uspelo. Pristal sem na odru, kot povezovalec. Zaradi časovne omejitve, vse prireditve se morajo končati do 22h (začeli smo ob 21h), sem le pozdravil občinstvo in napovedal vse nastopajoče. Vmes sem na hitro uvalil še bit o glasbenikih, da sem upravičil honorar (kot bi rekel Jaka) – 2,5 pijači.

Glas o festivalu se lepo širi, jumboti kraljujejo na idealnih lokacijah, še zadnja udarna promocija sledi v sredo 6.8., ko na Trnfestu nastopimo Perica, Vid in jaz. Ob 20.30.