Natakarjev knock-out

V petek sva se s Klemenom še drugič znašla v Knežjem mestu in pripravila lep večer stand up komedije v celjskem Mladinskem centru. V klubu so imeli željo, da bi na predhodni avdiciji našli še kakšnega nadobudnega standuperja, a se jim ta želja ni uresničila, tako da sva bila s Klemenom sama. No, ne povsem sama. Za uvod v večer so namreč na platnu zavrteli kar del legendarne serije Def Jam Comedy, z Martin Lawrenceom kot povezovalcem. Zanimivo je bilo opazovati, kako je ameriška publika z evforičnim ploskanjem, kričanjem in cepetanjem pozdravila vse komedijante, medtem ko smo jih Slovenci le opazovali s kislim nasmeškom. Sprva me je bilo strah, kako bo izgledalo nastopiti po Bernie Macu, a se je izkazalo za kar simpatičen uvod v večer, »fantje« pa so nama solidno ogreli publiko.

Izkoristil sem priložnost in ob prihodu na oder pozval publiko, da tudi mi otvorimo večer na način kot to storili Američani in moram reči, da je bilo super. Glasen aplavz in ovacije, haha. Tudi sam večer je šel precej gladko. Od zadnjega obiska v centru, ko je bila publika izredno zadržana, se je vzdušje že dvignilo za 50%, tako da mislim, da bo z našimi obiski tudi v Celju stand up komedije odlično zaživela. S Klemenom sva imela nekje dobro uro showa in mislim, da po nastopu ni bilo kislih obrazov. Imela sva tudi zelo zabaven intervju za Radio Fantasy (http://www.radiofantasy.com/), kjer je Klemen razlagal kako se naredi zrezek na bečki način, jaz pa sem kot pekov vnuk razkril recept za dober kruh (sestavine: paradižnik, sol, mleko, zelena solata, orehi, …. vzhajati mora 8 ur).

Že naslednji dan smo se odpravili nastopati v Ihan (Ihn kot so nam vcepili domačini), kjer ni šlo vse tako gladko. Spet klasična situacija, ko imaš za seboj nekaj odličnih nastopov, kjer ljudje prav pridejo s tem namenom, da te poslušajo, plačajo vstopnino in se veselijo nastopa, potem pa prideš v nek kraj, kjer te organizatorji najamejo zato, da malce razvedriš domačo zamorjeno sceno. Pogoji v Klubu Generacija so bili izredno težki. »oder« je delil ogromen steber, primerne luči ni bilo, stoli postavljeni okrog in okrog miz, publika je neumorno kadila pred vrati, DJ je zamujal več kot pol ure. Začeli smo z enourno zamudo, nekako nam je le uspelo povabiti ljudi, da so se posedli pred oder. Prvi sem na oder (spet, jaooo kako sem lahko taka budala) stopil jaz in moral najprej ljudi pripraviti do tega, da so mi nehali kazati hrbet in me gledati preko rame, nato utišati frajerskega natakarja (»tamle nekdo želi biti bolj smešen kot jaz…. saj je… no, vsaj izgleda«), da smo lahko pričeli. Publika je bila zelo pogumna, kako ne bi bila, ko pa smo nastopali praktično v njihovi dnevni sobi. Tu sem naredil kardinalno napako, ko sem preveč sodeloval z njimi. Odzival sem se na njihove komentarje in s tem počasi izgubljal avtoriteto. Do ključnega trenutka, ko mi je drugi natakar končal nastop. Sredi stavka se je zadrl: »A BO KDO KAJ PIIIIIIIIIIIIL?« in bilo je konec. Vsi so začeli gledati njega, naročevati in se dogovarjati kaj bodo pili, koncentracije ni bilo več. Na oder sem tako povabil Klemena Mauhlerja, ki je spet pridobil njihovo pozornost in jih odlično nasmejal. Med njegovim nastopom sem ugotovil, da je bila publika tokrat sposobna maksimalno 15 minut koncentracije (na nastopajočega), več kot to jim je bilo že težko poslušati. Še posebej, ker se je tekom večera v klubu nabralo še kar nekaj obiskovalcev, ki niso videli na oder, sedeli v sosednjih prostorih in glasno klepetali, tako da je bil ves čas v zraku »šunder«. Večer je zaključil Bučan in ob koncu so ljudje zahtevali še. Dragi Ihančani, za kaj več bo potrebno pokazati malo več spoštovanja in plačati tudi kak evro vstopnine.

Po nastopu sem bil malce potrt, vseeno pa vesel izkušnje. Odločil sem se, da bo prav vadil takšne situacije, ko moraš še bolj animirati publiko, biti bolj glasen in prodoren. In si tudi pripravil spisek situacij, ki se mi lahko pripetijo na nastopu in kako reagirati na njih. Da me nič več ne preseneti, haha.

Do konca tedna se obetajo še štirje nastopi, kar bo skupno zneslo sedem nastopov v osmih dneh. Upam, da bom preživel.