Retrospekta in da house

Linhartova dvorana nas je enkrat že lepo sprejela, zato se v Radovljico vračam poln pozitivnega pričakovanja in razigranosti.

V zadnjem obdobju sem si v glavo vbil idejo, da moram čim več nastopati. Si nabirati izkušnje, delati na prepoznavnosti. Ta filozofija se mi je nekajkrat vrnila kot bumerang in me zadel direkt pod oko, saj sem sprejemal tudi nastope v nemogočih pogojih. Posledice niso bile najbolj prijetne. Slabši show, apatična publika, nizka samopodoba.

Takšnih nastopov, kot se v soboto obeta v Radovljici, zaenkrat (žal) nimamo veliko. Velika Linhartova dvorana, ki sprejme nekje do 300 ljudi, je bila že v prvič lepo napolnjena, tokrat srčno upam, da bo spet. Luči se ugasnejo, glasba najavi tvoj prihod, stojiš na prostranem odru, 300 smeha željnih obrazov uprtih vate – to so trenutki, o katerih sanjamo. In ne, narobe obrnjena gajba pira (oder), 100 let star mikrofon - kateremu se zaradi slabega kontakta ves čas izklaplja že tako le 1m dolg kabel, stojiš v temi, ker tvoj nastop osvetljuje le stenska lučka in se z obiskovalci greš igro - kdo bo glasnejši. Za nagrado pa ob brezskrbnem surfanju po netu zagledaš svojo sliko in pod njo zapis hahahaha – not! Saj vem, pač moje travme, nisem še dobil dovolj trde kože, da bi postal totalno imun.

Sinoči smo obiskali mariborski Planet Tuš. Na prizorišče sem prišel že dve uri pred nastopom in poskušal optimizirati pogoje. Sforsiral sem, da smo oder prestavili drugam kot ponavadi, bližje publiki in tako, da vmes ni 3metrskega prehoda. Postavljal sem oder, napeljeval kable, nosil luči. Težaško delo. Do nastopa sem bil že kar zdelan. Ljudje so se nabrali, mize so bile polne. Organizatorki sem rekel, da skočim samo še na WC, a je pohitela in ko sem prišel nazaj, so bile luči že ugasnjene in direktno iz WCja sem skočil na oder. V prostoru je bilo glasno, šele počasi so ljudje dojeli, da dejansko nekdo stoji na odru in jim želi nekaj povedati. Večkrat me ljudje vprašajo, če imam tremo. Nimam je. Z veseljem nastopam in me ni strah. Strah me je le takrat, ko sem nepripravljen. Tokrat sem bil pripravljen, a vseeno me je malce stisnilo pri srcu, ko v prvem delu nastopa in s preverjenimi šalami, nisem dobil pravega odziva. Za mano je na oder stopil Perica in glede na pogoje opravil odlično. Moj drugi del je bil boljši, a še vedno sem imel rahlo grenak priokus. 4 stena je bila porušena le do polovice, prave iskrice s publiko ni bilo. Tudi Klemen je doživel podobno situacijo, vseeno pa so bili odzivi po nastopu pozitivni. Lahko bi rekli, da je bil to just another gig in Planet Tuš.