Sovražim teorijo

Veliko je bilo govora o raznih teoretičnih vprašanjih povezanih s stand up komedijo. Kaj je to, kako jo posloveniti in podobno. Po pravici povedano - I don't give a phunk…

Že od Festivala Lent imam občutek, da neprestano poslušam razne debate in razprave, kaj je sploh stand up, kako ga definirati, kdo je standuper in kdo ni, kako posloveniti ta izraz, kako izločiti tiste, ki mislijo, da so, pa v resnici niso… bla bla bla

Nočem reči, da mi je popolnoma vseeno, a teh teoretskih razglabljanj imam že polno glavo. Mogoče zato, ker vsakič ko odprem kakšno študijsko knjigo na vsaki drugi strani zasledim stavke, ki se začnejo nekako takole: »Če predpostavimo, da je dejansko stanje takšnointakšno, potem bo ….« Zakaj bi sploh kaj predpostavljali, če vemo, da se to ne more zgoditi.

Če bi vsi skupaj ves ta čas in vso to energijo, ki jo porabimo za debate o tem kaj je stand up, izkoristili za delo na našem materialu, bi se Slovenija kar šibila od dobrih komikov. Razumem, da je pomembno, da se nekateri pojmi razjasnijo, samo prosim vas, ne preveč filozofirat. Pač stojiš pred publiko in se trudiš biti smešen. Zame je to stand up komedija. Lahko plešeš, lahko poješ, lahko si mrkega obraza, lahko imaš samo eno roko (Jamel Debbouze), samo da si smešen. Niti ni nujno, da je to dejansko tvoja predstavitev (in tvojega osebnega stališča), ker če rečem, da sem si v mladosti želel biti čebelar, to še ne pomeni, da je bilo to res. Vse je pure entertainment. V nasprotnem primeru, bi bilo lahko zavajanje javnosti. Ker če bi nek predsedniški kandidat (ki mimogrede isto stoji pred publiko in se trudi biti všečen) v svojem govoru rekel, da je v mladosti želel biti čebelar, zato, da bi se lažje približal 'malemu' človeku – potem je to zavajanje.

Zato dajmo malo manj filozofirati in raje pljunimo v roke za nov material. Najboljše reklama je od ust do ust in ko se bo med ljudmi razvedelo, da jih znamo nasmejati, takrat ne bo več nikogar, ki ne bi vedel kaj je stand up komedija.