Kaj takega pa še ne

V četrtek smo se z družbo odpravili v Ljutomer na Grossmanov festival filma in vina ter doživeli precejšnje presenečenje. Nekako ni bilo vse tako kot smo si sprva predstavljali.

V glavi smo imeli idilično okolje, bakle in dobre filme. Za začetek nas je presekalo že slabo vreme in mraz. Bili smo že rahlo pozni in v prvo kino dvorano smo uleteli sredi precej neugodnega seksualnega prizora. Hm,… Ok, tega ne bomo gledali, pa itak ne vemo za kaj se gre, smo bili družnega mnenja in se prestavili na drugo lokacijo, kjer se je pravkar začenjala projekcija filma. Bili smo polni pričakovanj, ki pa so se hitro razblinila. Film je bil namreč katastrofa. Pa nočem biti žaljiv, pretirano kritičen, niti nisem tako zahteven gledalec. Nič nam ni bilo jasno, niti kaj hočejo s tem filmom povedati, niti kaj je poanta… kasneje sem si prebral opis film, ki pravi nekako takole: "...Poskus romantizirati psiho morilca in njegovega iskanja katarze doda filmu elemente črne komedije, ki služijo izključno temu, da navkljub resnosti teme film deluje zabavno in smešno. Ne vsebuje dialogov in prikazuje težje sledljivo zgodbo, a kar ponuja v vizualnem smislu je res presunljivo. Definitivno vizualno najlepši slovenski film, čeprav za snemanje ni uporabljena nobena profesionalna oprema..."
Em… kaj? Najlepši slovenski film? Težje sledljiva zgodba?

Vsi pretreseni smo z optimizmom pričakovali naslednji dogodek na sporedu. Obisk dveh beograjskih provokativcev, ki s svojimi materialom in programom burita duhove po Srbiji. Super, smo si mislili. Dokler prvi ni odprl ust. Tema večera je bila nekrofilija (za tiste, ki ne veste kaj je to …. bolje za vas, da ne veste). In smo tako nepremično sedeli in nismo vedeli kaj bi sami s sabo, na posnetkih so se vrteli grozni odlomki iz raznih filmov. Hitro je postalo nevzdržno in odšli smo nazaj v prvo kinodvorano (kasneje sem izvedel, da je imel film, ki se je tam vrtel, priložnosten naslov Nekromantik :S), kjer naj bi se odvijali koncerti. Jupi, glasba bi po takem šoku prišla prav. In smo vstopili. Nov šok. Vse kocine so mi šle pokonci in po telesu prav poseben občutek. A ne od užitka. Od groze! Prišli smo na koncert death metala. Po stenah so bile črnobele slike kričečih obrazov umazanih od krvi, glasba je bila psihotična, pevca sta istočasno spuščala čudne zvoke, eden v visokem tonu, drugi v nizkem, mravljinci so mi šli po telesu in če bi se v tistem trenutku kdo ustrelil, ne bi bil presenečen. Brez zamere vsi ljubitelji te glasbe, ampak, a mi lahko kdo prosim razloži, kaj se ti more dogajati v glavi, da ob taki glasbi uživaš. Res bi rad vedel. V dvorani sem zdržal točno 2 minuti, pa še to je na meni pustilo trajne posledice. Jao. Večer smo zaključili na najbolj varnem in normalnem delu festivala. Za šankom. Pa saj je bilo kar zanimivo, hihi. Kaj takega pa še ne.