On the road

Te dni smo veliko na cesti, potujemo po Sloveniji. Zadnji dnevi so bili štajersko obarvani, danes pa se odpravljamo še na drugo stran – v Sežano.

Potem ko smo v sredo, četrtek in petek 'obdelali' Maribor, Velenje in Celje, nas danes čaka nastop v Mladinskem centru Podlaga v Sežani. V četrtek je v mariborskem Naskovem dvorcu potekal že četrti večer stand up komedije za študente, na katerem sta nastopila Komikaze Mladen in Perica. Kljub temu, da se je obisk iz večera v večer večal, tokrat krivulja ni šla navzgor in obiskovalcev je bilo manj kot bi si želeli. Natančen opis dogajanja na sredinem večeru si lahko preberete kar na Peričevem blogu – perica.blog.siol.net.

V četrtek smo dopoldan nastopili v Planetu Tuš v Celju kot popestritev novinarske konference. Po konferenci naj bi za zbrane novinarje sledil prigrizek in stand up zabava. Naj bi. Prigrizek je bil super, za stand up pa seveda ni bilo pogojev. Že dolgo nisem imel treme pred nastopom. Le-to imam takrat, ko nisem prepričan vase, v material ali pa v pogoje. Bedno je, ko že pred nastopom veš, da ne bo šlo. Ko sem stopil na oder in zbranim zaželel dober tek, so me na hitro ošinili s pogledom, nato pa nadaljevali z obedovanjem in napetim pogovorom. Tudi skupina žensk, ki so sedele tik pod odrom in govorile še glasneje kot jaz. Nihče ni poslušal. Klemen Mauhler jih je za trenutek dobil s posnemanjem znanih slovenskih glasbenikov (pomagalo je tudi, da je z mikrofonom stopil do omenjene skupine žensk in jim ga pomolil pod nos, češ naj kaj povedo), za zaključek pa je Bučan res profesionalno naredil svoj 'bit' in ga ni motilo, da ga ljudje ne poslušajo. Če ne drugega smo se vsi do solz nasmejali drug drugemu, ne zaradi šal, bolj zaradi neprijetne situacije. Bili smo deležni tudi 'posebne' pozornosti Miklavža, ki nam je pokazal svoje 'čarovnije', od katere je ena zajemala objemanje presenečenega in namrščenega Mauhlerja. Hehe. Na koncu smo dobili še idejo za najboljši skeč vseh časov – Drop the bomb!

Isti dan zvečer smo nastopili v velenjskem Klubu Max, kjer se je zbrala lepo-številčna množica. Le-ti so bili še precej zadržani in nevajeni tovrstne zabave, a so se počasi vendarle sprostili in uspel nam je lep večer smeha.

Že naslednji večer smo bili znova na poti v Celje. Tokrat v Mladinski center. Prvi stand up v Celju zunaj Tuša. Vstopnine ni bilo, prišlo je kar nekaj ljudi, tako da so bili stoli zasedeni in prostor precej poln. Publika? Podobna kot v Velenju. Smejali so se, ploskali, preživeli večer z nasmehom na obrazu, vseeno pa na odru ni bilo čutiti tiste močne energije, ki pride takrat, ko je publika resnično sproščena in odprta. Za kaj takega bo potrebno priti večkrat, da se ljudje navadijo in nas sploh sprejmejo. Do zdaj smo imeli med občinstvom še povečini radovedneže, ki so prišli na stand up prvič in z zadržkom, da Slovenci ne znamo biti smešni.

Korak po koraku in upam, da nam bo uspelo. Sedaj pa se šibam pripravljati za Sežano.