Od obale do kamnitega mesta

Trije nastopi v petih dneh. Od Kopra, preko Grosupelj, do Kamnika. Trije povsem različni prostori, nastopi in občutki. A enako končen rezultat – nasmejani obrazi.

V torek smo se odpravili v Koper, kjer so si v okviru festivala Kultura Raztura zaželeli stand up komedije. Nastopili smo v čudovitem ambientu koprskega gledališča (na odru sem se počutil kot operni pevec), sprejem je bil na nivoju, saj so nas čakala voda in prigrizki, dvorana se je lepo napolnila, tako da je bil nastop pravi užitek. Pred nami se je na platnu zavrtel slovenski board film Ehh, za tem pa je sledila smejalna akcija, najprej oba Klemena, potem pa še jaz. Po nastopu smo bili zadovoljni vsi, še posebej ker smo se pomastili z odlično pico hahaha.

Po dnevu počitka, ki sem ga preživel v Mariboru, smo se v četrtek odpravili v Grosuplje, v tamkajšnje prostore glasbenega društva Stentbaj. Prostor v stilu Metelkove, zaprta scena, kjer se lahko kadi, majhna dvoranca za nastop, minimalna vstopnina. Po kar nekaj nastopih na visokem nivoju, smo se vsi kar nekoliko razvadili in od večera pričakovali preveč. Precej zadržana publika, pri katerih smo že v startu opazili značilen prezirljiv odnos do slovenske komedije – češ, no da vidim to čudo zdaj. Nekatere šale so šle tako povsem mimo, spet druge so precej nepričakovano doživele glasno odobravanje. Glede na to, da so ljudje še vedno prihajali tudi med nastopom, vstopnino pa so prenehali pobirati takoj po začetku, so se v dvorani znašli tudi naključneži. Nekateri so se ustavili pri šanku, kjer so z glasnim govorjenjem motili zadevo. Vse skupaj je začinil še lokalni frajer, ki je uletel ravno sredi mojega nastopa (pri tem seveda povzročil sceno ali dve) in se usedel na rob odra. Seveda je brezobzirno klepetal, bil ves čas pameten in glasen. S 'sodelovanjem' je nadaljeval tudi ob nastopu Mauhlerja, ki je bil na koncu že tako živčen, da sem mislil, da ga bo pretepel. Haha. Tip je očitno zaslutil, da ga ne maramo, zato se je želel oddolžiti in je potegnil iz torbe fotoaparat. Spravil se je na oder in pričel slikati Mauhlerja, ki pa ga je ves razdražen dobesedno vrgel z odra. Hitro po nastopu smo se spokali domov in vso pot nezadovoljno nergali nad nastopom. Na zadnjem sedežu je tiho sedela Martina in presenečeno poslušala naše teženje. Prvič je bila na stand up komediji in njej se je zdelo supeeer.

Še zanimiv prigoda s šefom društva po poročanju šerifa Klemenza:
Šef Klemenu: »Ej, folk premalo pije!«
Klemen: »Ja, dej reči natakarici, naj gre med njih in jim reče.«
Šef zavpije proti natakarici: »Ej, pejt mal folk vprašat, če bojo kaj pil.«
Natakarica: »Ne!«
Šef Klemenu: »Noče.«
Klemen: »Ti si šef, reči ji, naj gre do folka.«
Šef natakarici: »Dej pejt do folka, pa jih vpraši, če bojo še kaj pil no!«
Natakarica: »Neee!«
Šef Klemenu: »Noče.«

Toliko o šefovi avtoriteti.

V soboto sem se v družbi Vida Valiča, Perice Jerkoviča in Sašota aka Miša odpravil še v Kamnik v mladinski center Kotlovnica. Ime ima svoj pomen. Dobesedno smo nastopili v kotlovnici. Skrb ob prihodu, totalna nepripravljenost za dogodek, se je vse bolj razblinjala in okrog pol devetih je bil prostor že povsem zapolnjen. Nastop je šel odlično, vsi smo zažigali, tako da je smeha ni manjkalo. Publika je bila proti koncu že vidno utrujena, še posebej ogromna skupina ljudi, ki je morala stati. Šele ko je luč posvetila tudi na ljudi, je bilo dejansko moč videti kakšna masa se je zgrnila v tist majhen prostor. Pohvale po nastopu so deževale, tako da se lahko nadejamo, da bo stand up zaživel tudi v najbolj kamnitem slovenskem mestu. ;)