Tretji dan bivanja v Londonu. Počasi se odpravljamo iz Greenwicha (beri: grinič) proti želežniški postaji, od koder nas čaka pot z vlakom do mesteca Bath. V Bathu že ves teden poteka festival komedije, ki ga bomo z balkansko komedijo dopolnili tudi mi.
Pedja in jaz sva v teh dneh že prestala po en nastop na angleških tleh, medtem ko sta Domagoj in Perica še brezmadežna. Pedja je sinoči nastopil kar precej ven iz Londona in po njegovih besedah opravil dobro - solidna trojka nam je sporočil po smsu.
Sam sem na oder stopil že v četrtek v mestu Braintree (1,5h vožnje iz Londona). Izkušnja je bila zanimiva. Nastopil sem kot tretji, pred drugo pavzo. Prvi act je bil tip, ki si za nastop nadane masko in igra lik 82letnega upokojenca. Precej bizaren, a zabaven in izviren nastop, ki je naletel na mešane odzive. Zabavno pa je bilo v backstagu poslušati pripovedovanja precej bitter komikov, ki so vzdihovali nad izgubljenimi priložnostmi in bentili, kaj jim je tega treba, da nastopajo po mestecih kot je Braintree. Alex, tip ki igra starčka, je pripovedoval, da je pred kratkim imel snemanje z znanim britanskim igralcem Stevom Cooganom (Night at the Museeum, Tropic Thunder), ki je na snemanje prišel povsem skrokan in bolan, zato je vse skupaj izpadlo. "Fakin Steve mi je uničil priložnost za preboj, sedaj pa moram nastopat v Braintreeju s to fakin masko na glavi," se je pritoževal.
Nastopali smo v večnamenski dvorani, nekakšnem kulturnem domu - v stilu mariborskega narodnega doma. 100 ljudi, precej visok oder, rumeno-rdeče luči. Opazil sem, da mnogi angleški komiki ne vedo točno, kako naj bi izgledali pogoji za stand up komedijo - luči v dvorani so na primer ugasnili šele na sredini showa.
Pred mano je nastopil Mike, ki je z razpuščenimi lasmi in kapo na glavi želel svoji personi na odru dodati še malce hobbo (brezdomskega) videza, saj mu to dopušča, kot je povedal, da je lahko prekomerno nesramen in nasty. Potem ko je zdrdral skozi svoj set, je MC Bryan napovedal mene. Pozdravili so me z glasnim aplavzom. Povem od kod sem, grem na nogometne sodnike. Slabši odziv kot sem ga vajen. V prvi vrsti me nekaj ljudi glede z odprtimi usti. "Od kod pa je ta padel." Prebil sem se skozi 7-8 minutni set, ki je imel svoje vzpone in padce. Nekatere šale so šle povsem mimo (iiiiiiiiiiiijaaaaauuu formula1 style), pri nekaterih so se hihitali. Še največji odziv so dobili imitirani škampi, medtem ko imitiran kebab sploh ne. Zanimiva izkušnja, malce kulturnega šoka. Komiki so me potrepljali po rami, da jim je bilo všeč, nato pa sva z Mikom šibala proti Londonu.
Me prav zanima, kaj nas čaka danes v Bathu. Bodo razumeli naš humor ali smo za njih povsem mimo?
No comments:
Post a Comment