Anglija - osmi dan

Po petih zaporednih dneh nastopanja, imam danes povsem prost dan. Trenutno sedim v kafiču Cafe Nero v poslovnem centru Canary Wharf in udriham po tipkovnici.

Malce čutim posledice naporov zadnjih dni. Malo spanja, ves čas na poti, iskanje po google mapsih kam iti, kje je nastop, kako do tja priti, kaj bom govoril, priprave, analiza, ...

Po povratku iz Batha me je v ponedeljek čakal open mic night v Londonu. Dva nastopa, na dveh lokacijah. Oba sta se pričela ob 20h, tako da sem moral skombinirati, kako bom nastopil na obeh. Najprej sem se oglasil v prvem klubu... Comedy Bin at Bowery. Lušten plac, pravi za komedijo. Rdeča zavesa, temačno z nizkim stropom. MCja sem prosil, če sem lahko na sporedu čim kasneje in dal me je kot tretjega v tretjem bloku. Hitro sem jo ucvrl dalje in preznojen prispel na drugo lokacijo. Ta ni bila toliko obetajoče, saj smo nastopili v nekakšni dnevni sobi, brez odra, brez prave luči, brez stojala za mic. Publika smo bili praktično sami komiki in nekaj spremljevalcev. Organizator mi je povedal, da iščejo novi prostor in da je to zaenkrat zadnji večer. Nastopil sem kot drugi, v publiki cca 15 ljudi, težavna zadeva, saj so vsi premišljevali o svojem materialu. Vseeno mi je uspel soliden nastop, med pavzo sem jo ucvrl nazaj (sicer zelo grdo od mene, saj nisem bil edini, tako da se je publika za drugo polovico nastopa prepolovila). Na drugi lokaciji je ravno potekal drugi blok, po pavzi sem bil kmalu na vrsti jaz. Situacija je bila simpatična, popolnjeni stoli, cca 40 ljudi, nekaj zelo talentirani komikov. Izpeljal sem svoj set 7 minut in precej potrgal, tako da sem po nastopu stresal nekaj rok in dal eno vizitko.

Torek. Pot v dve uri in pol oddaljeni Birmingham. Z enim izmed komikov sem se dogovoril, da se mu pridružim v avtu. Nastopili smo v klubu, kjer enkrat tedensko organizirajo stand up večere. Šofer Norman in jaz sva bila middle act, opening act pa je bil Ron Vaudry, kanadski komik, čigar kariera komedije traja že 31 let. Zadnjih sedem let živi in dela v VB. Že sama pot do mesta, kjer smo se našli, je bila podvig, saj sem moral zamenjati tri vlake in prepešačiti par kilometrov. V avtu sva z Normanom - Singapurec, ki v VB živi 26 let in se je kot criminal lawyer pred časom odločil, da bi rad počel tudi kaj bolj zabavnega – zasliševala Rona o vsem mogočem. O materialu, o komikih, o izkušnjah, o nastopih. Tip je osebno poznal Bill Hicksa, večkrat so se družili, bil pa je dober prijatelj s Samom Kinisonom, nastopil je na prestižnem festivalu v Montrealu kar petkrat, nastopal na televiziji za 5mio ljudi, na vseh kontinentih možnih in v neštetih državah. Nastop na katerega smo se vozili, je organiziral agent Geoff, ki naj bi večer tudi povezoval. Ron se je pred 10 leti z njim skregal, a sta se sedaj pobotala, v nastop pa je privolil prav zato, da bi ga Geoff po dolgem času videl nastopati in mu priskrbel kakšen nastop v vzhodni Evropi (sem spadamo tudi mi), kamor si Ron želi iti. Ko prispemo v Birmingham, presenečenje. Geoffa ne bo, v zameno nam pošlje mladega novozelandskega komika, ki sedaj dela večinoma po severni Angliji in živi v Manchestru. Neverjetno, kako je ta država razvita, kar se komedije tiče in koliko je možnosti za nastopanje. A tudi konkurence. V Londonu se v tem trenutku trudi uspeti 1500 komikov in vsaj polovica je izjemno talentiranih. Nastop poteka v prvem nadstropju prijetnega puba, prostor se simpatično napolni, vseeno so prvi dve vrsti povsem prazni. Tudi Angleži niso vedno navdušeni, ko jih komiki »nadlegujemo« z vprašanji, saj opazim, da v zadnji vrsti nekaj ljudi celo stoji! Pričnemo. MC se precej muči, da dobi kakšen odgovor od publike. Nato nastopi Ron. Gora izkušenj kar vre iz njega. Njegov nastop je dodelan, meni osebno nič posebnega, a vidi se kako mojstrsko manipulira s publiko. Začne na hard, pa potem naniza nekaj minut neprekinjenih punchlinov, nato znova spusti nogo s plina in se dotakne malce bolj peročih zadev. Nekaj minut udriha po njegovih sosedih Američanih in vse skupaj imenuje »friendly fire.« Pavza, nato nastopiva Norman in jaz. Norman ima tematike podobne Ronovim, zato pred nastopom spreminja in prilagaja svoj material. To ga precej zbega, na oder stopi z nizko samozavestjo in dobi malo smeha. Že sem na odru jaz. Naredim verjetno svoj najboljši nastop na angleških tleh. Svoj 7-minutni set sem že dodobra zverziral in dodelal, tako da požanjem odobravanje publike. Predvsem labirint, otrok, ki pripelje nogometaša, prepovedan vnos pištol na hokej in kvadratna rit pri TV naročnini, so najbolj udarni punchlini. Zanimivo, v Sloveniji največkrat prav ti ne dobijo največ smeha, temveč ravno nekateri drugi deli istih šal. Po nastopu mi (zdi se mi iskreno) čestita tudi headliner Andrew Bird, medtem ko mi organizator večera zagotovi, da bo v svojem poročilu Geoffu pohvalil moj nastop in »I'll put a good word for you.« Tip mi še pove, da vodi spletno stran comedycv.co.uk (največjo bazo vseh v Britaniji delujočih komikov) in naj mu pošljem svoj CV, da ga bo objavil. Na poti nazaj sledi še malo debate o komediji in komikih, predvsem opazim, kako znajo biti komiki nevoščljivi do vseh, ki jim je uspelo, saj Ron stežka izusti, kakšno pozitivno besedo o katerem izmed trenutno najbolj popularnih komikov. Ta je neorginalen, drugi je posh cunt, tretji je čisto beden odkar je znan, četrti je imel srečo, peti krade, ... misel zaključi s stavkom, da raje dela kar dela, kot pa da bi bil bogat in moral delati to kar delajo nekateri (clean observational stuff). Hm, res? Dvignem obrvi in si mislim svoje. Norman se želi Ronu še malo prilizniti, zato se odloči, da bo Rona peljal skoraj do doma, mene pa odložil blizu najbližje podzemne. Ker vožnja skozi mesto vzame ogromno časa, zgrešim praktično vse vlake, nekako najdem bus, nekaj kilometrov prehodim in pridem domov uro in pol kasneje.
Tule še Normanov blog.

V sredo Perica in Domagoj zjutraj odpotujeta. Sam pa se odpravim na jug Londona.... dve menjavi tuba in 10 minut vožnje z overground vlakom. Open mic night. Večina nastopajočih je precej slabih, tako da večer mineva v težki tišini. Večino časa preživim gledajoč nogometno tekmo Totenham – Real, ki se odvija v drugem prostoru kluba. Nastopim predzadnji, ko je v publiki 12 ljudi. Preizkusim nekaj novih zadev, izpeljem dober nastop. Tisto, kar je palilo do sedaj, pali tudi tokrat. Dam še eno vizitko in že sem znova na vlaku.