Streznitev

Prejšnji četrtek sem doživel streznitev. Včasih sem nam zgodi, da nas lasten ego povozi in že vnaprej mislimo, da nekaj zmoremo, kljub temu, da temu ni tako.

Tako sem v četrtek 15.3. nastopil v Kranju, v kavarni Stara Pošta, skupaj s komedijantskim parom Miki & Ranč, ki nastopata pod imenom B&B Show (www.bbshow.si). Nastop sem pričakoval z optimizmom, čeprav me je bilo malo strah, kako bo vse skupaj izpadlo v tako majhnem prostoru, kjer možnosti za postavitev odra ni, poleg tega pa ljudje, razen posedanja in pitja, niso vajeni 'dogajanja'. Ob 21h se je začelo. Prostor je bil bolj ali manj poln, prvi je nastopil Miki. Vse je šlo po planu, po odmoru, sem bil na vrsti še jaz.

Miki opravi najavo, tik preden stopim na oder, 1 meter od odra zagledam sošolca iz OŠ, ki ga nisem videl že ogromno let. Ta je stal tam, presenečen nad tam kaj se sploh dogaja, z lepo dozo alkohola pod kapo in na njegovo še večje presenečenje sem se na odru nenadoma pojavil jaz. Stopim na oder in kaj slišim. Sploh nič ne slišim, ker je 'šunder' tako glasen, ljudje se glasno pogovarjajo, pijejo, se smejijo in zabavajo, kot se za četrtkov večer spodobi. Nikogar ne zanima, da je nekdo na odru. Pardon, pet ljudi okrog mene je dejansko hotelo poslušati, a jih je seveda vso dogajanje odvrnilo. Če se vsi okrog tebe pogovarjajo, te nekaj sprašujejo, je težko ohraniti koncentracijo. Čakam 5, 10 sekund, če bodo ljudje mogoče dojeli, da se nekdo pripravlja za nastop in utihnili. A zaman. Začnem s svojim programom, ki je poln šal na račun živali, mehanikov, izbire službe in podobnih 'neumnosti'. Slaba izbira programa, pozornosti mi ni uspelo pritegniti. Program sem izpeljal do konca, s tem, da sem izpustil vse šale, ki sem jih tokrat hotel preizkusiti prvič in se odločil, da jih bom prihranil za drugič. Ni bil pravi dan za to. Priznam, bil sem razočaran. Tudi sošolec me ni poslušal, kar me je še dodatno šokiralo. Čudilo me je, kako to, da po več letih srečaš sošolca, ki na odru pripoveduje šale, pa te ne zanima niti toliko, da bi poslušal, kaj ima za povedat. Mogoče je celo smešno.

Spet se mi je potrdilo pravilo, da izbira prostora za nastopanje, JE pomembna. Ljudje morajo priti z namenom, da te poslušajo. V nasprotnem primeru se zgodi to, kar se je meni. Ljudje so se hoteli v miru pogovarjati, jaz pa sem kot zoprna muha ves čas nekaj piskal v mikrofon.

Za mano je na oder stopil Ranč. Začel je udarno, z vpitjem, da bo vsakega, ki ga ne bo poslušal, nategnil. Govoril je glasno, dobesedno kričal je, šale so bile kratke in udarne. Ljudje so bili prisiljeni v poslušanje. Njegov govor je bil preglasen, da bi se lahko normalno pogovarjali. Dobil je njihovo pozornost in jih nasmejal. Svaka čast.

Doživel sem streznitev. Vendarle še nimam dovolj znanja in izkušenj, da bi iz vsakega nastopa potegnil maksimum. Zadnji uspešni nastopi so me kar malo razvadili. Ljudje so sedeli in poslušali, odziv je bil odličen. Tokrat pač ne. Še več bo treba delati, še bolj garati, da bom tudi sam prišel do te stopnje, ko mi ne bo težko pritegniti pozornost in jo ohraniti do konca.

Zagotovo bo že naslednjič boljše. Nov nastop nas čaka v četrtek 22.3. v Klubu Gromka na Metelkovi, kjer bom nastopil skupaj še s Klemenom Bučanom in Markom Murčom, program pa bo povezoval Rox De Gabba.