Pozdrav novembru

Uf, ne pomnim, kdaj sem bil nazadnje tako okupiran, da nisem utegnil napisati par besed na blog. Odkar bivam v Ljubljani, dnevi bežijo s svetlobno hitrostjo. Akcije ne manjka in prav je tako.

November je bil mednarodno pisan. V začetku meseca smo nastopili v Klubu Gromka z materialom v angleščini. Plan je bil, da nastopimo za vse tujce v Ljubljani, a je bilo več kot 85% ljudi Slovencev. Tako da smo Slovenci nastopali za Slovence – v angleščini. A posneli smo nastop in sedaj imamo nekaj materiala, za pošiljanje v tujino. London, Amsterdam, Francija, Nemčija… morda ZDA.

Naslednja postaja je bil Zagreb. Debut v hrvaščini. Velik motiv, pričakovanja, napetost. Stal sem na WCju sredi Zagreba, se pripravljal na nastop in tuhtal: »Kaj jaz delam?! Še nedolgo nazaj sem sanjal, da bi kdaj delal stand up comedy, zdaj pa sem v Zagrebu in bom vsak čas nastopil za Hrvate v hrvaščini. Ouuu jeee, living the dream baby!«
Nastop je bil fenomenalen, publika me je odlično sprejela. Kasneje so mi pojasnili, da so izredno cenili to, da sem se potrudil in prevedel, simpatičen se jim je zdel moj naglas, fore so bile udarne in preverjene, nekaj šale na lasten račun in na koncu so mi ploskali kot redkokdaj poprej. Na nekatere šale so dobesedno umrli, ploskali, krohotali, z nogami butali ob tla. Super je bilo. Komaj čakam, da se znova vrnem v Zagreb. Med nastopom se mi je celo prvič zgodilo, da je neka gospodična zavpila, da bi me rada vzela s seboj domov. Haha. Mislim, da so Hrvati še vedno bolj sproščeni in odprti od Slovencev. Tudi po nastopu, ko smo se odpravili v enega izmed klubov, se je pelo in plesalo, kot ne vidiš v Sloveniji. Imeli so noč karaok in ljudje so dobesedno stali v vrsti, da bodo peli. Pri nas bi komaj našel kakšnega pogumneža. Eden izmed domačinov je situacijo komentiral z: »Ah ja, to ti je Balkan.«

Izpolnila se mi je še ena želja. Nastopil sem v predavalnici Pravne fakultete v Ljubljani. Pred študenti prava. Pred svojimi. Improligaši so odlično ogreli publiko, tako da mi je uspel odličen nastop. Vse je štimalo tako kot mora, tako da sem tudi sam užival v nastopu kot že dolgo ne. V zadnjem času me kregajo, da nekatere nastope oddelam premalo čustveno, preveč rutinsko. Prav imajo. Ta za pravnike, mi je lahko za vzor.