Mal je spet pozno. Sem že ležal v postelji, pa potem vstal. Sem dobil kr nek fleš in šel ven preparkirat avto, da me zjutraj ne bo pričakala kakšna kazen.
Slutim, da bodo na našem parkingu problemi. Nedolgo nazaj so peščeni parking poteptali in na novo uredili in želeli tudi preprogramirati daljinca, ki odpira vrata na parking. A do tega ni prišlo, ker so jim baje grozili s prijavo občini, glede na to, da je parking na občinski zemlji. Svašta. No in danes hočem parkirat, pa me pričakajo rdeče-beli trakovi naokrog in tista plastična ograja. Nič jasno. In sem parkiral na pločnik, ker se mi ni dalo voziti okrog. Prejle pa že ležim, ko me spreleti, da bi moral avto prestavit, če nočem, da me zjutraj čaka kazen. In tako sem napol gol tekel preparkirat avto. Pričakal me je ves zarosen, z dvignjenim brisalcem. Ni bilo znakov poškodbe. Verjetno kakšen navihanec, je videl kranjske tablice sredi Maribora in si je mislil, ha-ha, englishman in new york.
Zadnje čase zjutraj spijem nekje 4 kozarce vode. Baje da je zdravo. Za začetek. Pa potem 30-40 minut nič, pa potem zajtrk, čaj, kava karkoli. Pa mi je neki začela smrdeti ta voda iz pipe in sem si kupil plato stekleničk. Šalabajzer kot sem, seveda nisem dobro pogledal in kupil vodo z mehurčki. Aaaa. Kakšen nesmiseln produkt – voda z mehurčki. Če bom hotel pit mehurčke, si bom kupil Coca-colo, al pa vsaj Donat. Ne pa neko franšizno vodo z mehurčki. Kr neki.
Dons je bil kr produktiven dan. Sem se spomnil tri dobre fore. S Perico, Vidom in Lucijo smo gostovali v oddaji Polnočni klub na RTV Slovenija. Predvajano pa bo 4. Decembra. Ob polnoči, dddd. Prijavil sem se na izpit. Arbitražno pravo. So ravno te časi in aktualna tema, pa sem rekel, zakaj pa ne.
No comments:
Post a Comment