Kako je šala postala hit

Začelo se je z običajno večerjo. Nekaj starih prijateljev uživa v družbi in hrani. Šale so padale ena za drugo, zato sem prišel na idejo, da bi vse skupaj nekako spravil v pisano besedo in podaril ljudem. Da bi se morda ob branju še komu na ustnicah narisal nasmešek.

Cel večer šal, dogodkov in pogovorov spraviti v tekst s 5000 znaki je bil kar zalogaj. Poleg tega je bilo potrebno paziti na cenzuro, nekateri udeleženci niso hoteli biti omenjeni, še posebej natančno mi je bilo naročeno, da ne v članku ne sme biti trenutka, ko je bila izrečeno konkretno povabilo za seks, seveda tudi lokala nisem smel imenovati poimensko, tako da sem začel počasi nad zadevo že obupavati. Da bi bila košara polna sem na račun prve verzije članka dobil zgolj kopico kritik, o tem kako nizko sem se spustil, pa o tem, da sem postal trač novinar, da v mojem pisanju ni več nobenega smisla, da me nihče ne bo več jemal resno. A nekako mi je le uspelo preslišati komentarje, še naprej sem vztrajal, da se članek le objavi, ostane čim bolj 'eksotičen', utrgan in povsem na meji, a hkrati korekten in berljiv. In tako je nastal članek 'Na kruhke z Mitjo Okornom', objavljen v novembrski številki Zapika, ki danes visi uokvirjen na steni v piceriji Gorjanc.

Kljub temu, da sem si želel, da bi bil članek še bolj provokativen, še bolj 'over the edge', smo zadoščenje le dobili, ko se je kmalu po objavi Mitja odpravil na kruhke in jih zavoljo članka, od navdušenega kuharja dobil zastonj!