Letos sem prvič v življenju Viktorje gledal malce drugače. Bolj čustveno. Pa tudi s poklicno deformacijo. Sem res oboževalec takšnih prireditev. Gledam Oskarje, gledam Emmye, Grammye, Ewwye, pa tudi Golden Globes, MTV, ESPN nagrade. Ni da ni.
Tadeja Toša sem spoznal lani ob takem času, ko si je na Ptuju prišel ogledati našo predstavo Banzaaaj. Že takrat je bila okrog njega med komiki neka fama. Tip je polnil dvorane zgolj na Štajerskem, kjer je prava legenda, voice station Radia City, igralec in tudi stand up komik. Se še živo spomnim, kako sem stal pri vrati in pregledoval vstopnice (ja vem, bizarna slika, komik trga karte, gre v zaodrje, se preobleče in nastopa, jebat ga, recesija), ko se je pred mano pojavil on. Sem butnil: »Za gospoda Toša bi pa lahko dali kakšno karto gratis«, pa mi je rekel: »Ne, stari, ne,« in si poiskal sedež. Še ves mesec so me kolegi zafrkavali, ker sem ga poklical gospod.
Potem je nastopil poleti na našem festivalu Panč in smo imeli priložnost se bolje spoznati. In sem postal njegov fan. Na facebooku. Pa tudi tako. Je faca. Zato smo vsi tudi nestrpno pričakovali njegov debi na Viktorjih. Poleg tega se je viktorski publiki predstavil Pižama, ki je med reklamami nastopal za publiko v Cankarjevem domu in podelil eno izmed nagrad. A to še ni vse. Med podeljevalci sta bila tudi stanovska kolega Vid Valič in Vanči Žorž, tako da je bilo razlogov za negledanje premalo.
Ena opazka (ne morem, da ne bi napisal).
Kaj je point te prireditve? Vsi hočejo biti kul. Vsi hočejo biti smešni. Vsi hočejo samopromocijo, ker to je tudi edini trenutek, ko jo lahko dobijo. Ker je to edini tak dogodek v celem letu. Ker je to edini tak dogodek, ki ga gleda večja količina ljudi. Ker je to dogodek, ki je samemu sebi namen.
(Naj voditelj zabavne oddaje? Hmm. Koliko zabavnih oddaj pa imamo? In zakaj Mario ni nikjer nominiran, ko pa ima največjo gledanost?) Ni ne za ljudi doma, sploh pa ne za »publiko« v dvorani.
Tip je naredu salto med podelitvijo! Wtf. Zakaj? Hoče priti v Zmajčice? En je igral kitaro, en je igral orglice, en je igral piščal. Zakaj? Tomi M. je pri podelitvi nagrade rekel nekaj v stilu, ne bom mogel biti bolj kul k voditelj. Zakaj bi sploh bil? Zakaj si sploh na odru? Zakaj v prvi vrsti sedi župan? Bivši ministri in poslanci? (I'm no doctor, sam a ne bi morali v prvi vrsti sedeti nominiranci, da jim potem ni treba hodit preko 1243 ljudi, ko dobijo nagrado.) In zakaj ni noben povedal, kdo sploh so nekateri podeljevalci? Vsi ne vedo, kdo je Vanči.
Če že mamo Slovenija ima talent predstavitev med Viktorji, prosim dejte še v prvo vrsto Čakarmiša in njegov X in tisti, ki začne morit, takoj eeeee (zvok) in dol. Samo prosim ne mi s temi dialogi podeljevalcev: »veš kaj sem jaz razmišljala, kaj si razmišljala, a si ti vidu to, ne nisem vidu, aha čudno da nisi vidu,…«
»Tako to delajo v Ameriki.«
»Vstanite za legendo.«
Ti to resno? Prosim te no.
PS:
Tole je pa za v knjige. Če še Jon Stewart pohvali voditelja, more biti top. Emmy's 2009. (na 5.28 pri Pt.3)
Sunday, March 21, 2010
Monday, March 15, 2010
Poročanje
Že dolgo nisem napisal kakšnega poročevalskega bloga. O dogajanju v zadnjih dneh. Evo.
Po vrnitvi iz Anglije, smo takoj zagrabili za delo. Najprej me je čakal nastop na »največjem pustovanju na štajerskem« Fašenk, ki sem si ga zakuhal tako, da sem se s študenti dogovoril za kompenzacijo pri pomoči za Panč v Mariboru. Tako sem bil mišljen kot vmesna točka v programu, kjer se izmenično na odru izmenjujejo različni bandi. Na sestanku so mi dejali, da so želeli Zrneca, a zaradi premajhnega budgeta izbrali mene. Sem bil vesel komplimenta. Him or me? Kul. Na Panču sem jih prepričal, tako da smo se dogovorili. Moj prvi vhod na oder je bil tudi edini. V tistem trenutku je bilo v dvorani Leona Štuklja cca 400 ljudi, 100 jih je poslušalo. Naredil sem 15 glasnih minut, v skladu s pogoji. Naslednji moj nastop bi moral biti na sporedu ob pol enih ponoči, za Zmelkow in pred Čuki. Tejo sem vmes peljal domov in ob vrnitvi me je pričakalo 3000 pijanih študentov, ki so ravno sinhrono prepevali »Več kot spijemo, boljši smo«. Ooo nee. Ni šans za nastop. Poiskal sem šefeta in ga prosil odpuščanja. Ni šans, da grem na oder v tem. Ljudje so bili pijani, preznojeni, oblečeni v maškare. In sedaj bodo poslušali mene, kako jim pripovedujem o nogometu? Ni šans. Bil je razumevajoč in segla sva si v roko. Zmelkow so končali, na odru so se hitro znašli Čuki. En, dva, tri in že so po dvorani odmevali Krokodilčki, Kavbojci in Indijanci. Publika je ponorela od navdušenja. Jože je skočil z odra med ljudi in se zabaval, kot da je včeraj napisal komade. Z občudovanjem sem jih spremljal z balkona. Tipi res znajo najti vse tržne niše, so band, ki bo razturil tako na študentskih pijankah, nedeljskih veselicah in »glamuroznih« prireditvah. Ko sem iz zvočnikov slišal komad Mamma mia, sem se pobral domov. Dovolj študentovanja za danes.
Po vrnitvi iz Anglije, smo takoj zagrabili za delo. Najprej me je čakal nastop na »največjem pustovanju na štajerskem« Fašenk, ki sem si ga zakuhal tako, da sem se s študenti dogovoril za kompenzacijo pri pomoči za Panč v Mariboru. Tako sem bil mišljen kot vmesna točka v programu, kjer se izmenično na odru izmenjujejo različni bandi. Na sestanku so mi dejali, da so želeli Zrneca, a zaradi premajhnega budgeta izbrali mene. Sem bil vesel komplimenta. Him or me? Kul. Na Panču sem jih prepričal, tako da smo se dogovorili. Moj prvi vhod na oder je bil tudi edini. V tistem trenutku je bilo v dvorani Leona Štuklja cca 400 ljudi, 100 jih je poslušalo. Naredil sem 15 glasnih minut, v skladu s pogoji. Naslednji moj nastop bi moral biti na sporedu ob pol enih ponoči, za Zmelkow in pred Čuki. Tejo sem vmes peljal domov in ob vrnitvi me je pričakalo 3000 pijanih študentov, ki so ravno sinhrono prepevali »Več kot spijemo, boljši smo«. Ooo nee. Ni šans za nastop. Poiskal sem šefeta in ga prosil odpuščanja. Ni šans, da grem na oder v tem. Ljudje so bili pijani, preznojeni, oblečeni v maškare. In sedaj bodo poslušali mene, kako jim pripovedujem o nogometu? Ni šans. Bil je razumevajoč in segla sva si v roko. Zmelkow so končali, na odru so se hitro znašli Čuki. En, dva, tri in že so po dvorani odmevali Krokodilčki, Kavbojci in Indijanci. Publika je ponorela od navdušenja. Jože je skočil z odra med ljudi in se zabaval, kot da je včeraj napisal komade. Z občudovanjem sem jih spremljal z balkona. Tipi res znajo najti vse tržne niše, so band, ki bo razturil tako na študentskih pijankah, nedeljskih veselicah in »glamuroznih« prireditvah. Ko sem iz zvočnikov slišal komad Mamma mia, sem se pobral domov. Dovolj študentovanja za danes.
Tisti teden sva s Klemenom M. napravila simpatičen nastop v majhen klubiču v Dolenjskih toplicah, naslednji dan pa smo z Balkanskim trokutom opravili še fajn nastop v Veliki Gorici na Hrvaškem. Čeprav je mesto sedmo največje na Hrvaškem, ga zaradi bližine Zagrebu, vsi smatrajo za predmestje prestolnice.
Posebej zanimiv mi je bil nastop v Gledališkem klubu podjetja Krka. Enkratno mesečno se namreč v dvorani Krke zbirajo ljubitelji kulture in gledališča, kjer so gostje raznorazni igralci, režiserji in drugi gledališniki. Mesec pred mano je na primer gostoval Ivo Ban, direktor drame, tokrat pa so prvič gostili komika. Publika je bila večinoma starejša, precej netipično standuperska. Uglajena. Izredno uglajena. Svoje pove že dejstvo, da sem po nastopu prejel vrtnico. Naredil sem pol urce nastopa, nato pa še pol ure pogovora z voditeljico večera. Publika je sodelovala, baje, da se še nikoli niso tako razživeli. Hihihi. Bil je lep večer. Isti teden so me čakali še nastopi v domači dvorani SitiTeatra, ki je bila tokrat spet polna in show odličen. Že naslednji večer pa smo z Rankom in Bučanom razfakali škofjološko Ostrigo na Buchanologija touru. Eden mojih boljših nastopov v zadnjem času, saj se res bombardiral publiko s forami. Bam bam. Eno za drugim. Brez prestanka ves nastop.
V tem trenutku pa zaključujem tridnevni ciklus nastopov s Perico in Domagojem, ki sta bila te dni moja gosta. V četrtek smo najprej zasedli Maribor in nastopili pred 450glavo publiko na Štukovih Četrtkovih večerih kulture, nato pa v petek prečkali mejo in nasmejali Varaždince. Publika je bila super, pogoji malce manj, a smo vseeno izpeljali nastop tako kot je treba in bili na koncu vsi zadovoljni. V soboto je Domagoj pičil na vlak za Ljubljano, kjer je ga je čakal nastop v Gromki na Buchanologiji, s Perico pa sva se odpravila v Šentjur, kjer naj bi nastopila na 25-letnici poroke v Hotelu Žonta. Na prizorišče sva prišla pravočasno, vstopila v hotel in na recepciji vprašala, kje je žurka. Receptor/natakar (opravlja obe funkciji) je bil presenečen. »Nocoj nimamo nobene zabave.« Kaj? Kako? Kje? Prepričan sem bil, da je Hotel Žonta. Številke organizatorjev si nisem vnesel v telefon, tudi mailov nisem imel v telefonu. Klicala sva okrog, vendar nihče ni bil pri računalniku. Spomnil sem se, da z nama nastopa tudi AnaMarija. Na srečo sva jo na telefon dobila "sprve". »Hmmm, AnaMarija, kje nocoj nastopamo? Hotel Zreče? Ahaaaa.« O fak. Imava 20 minut, da prideva iz Šentjurja do Zreč. Pritisnila sva na plin in prispela z 10 minutno zamudo. Prideva v dvorano, vsi plešejo, nihče se ne zmeni za naju. Vprašam band, kakšna je situacija, pravijo, da bodo oni igrali še 15 minut, potem sva midva. Program zamuja. Fjuuu, kakšna sreča. Skočim na WC, ko se vrnem, se band že poslavlja. Hm, to je bilo pa hitrih 15 minut. Že sem na odru. Publika hladna kot led. Zmrznjena. Šopam preverjene fore in nazaj dobivam bore malo. Niso še preklopili na smeh. Po dobrih 15 minutah jih počasi dobim in povabim na oder Perico. Perica naredi dober posel. Zmenjena sva, da naredim najprej jaz 15, pa potem on in konec. Vseeno mu pomaham, da bi rad še in po njegovem nastopu hitro primem mikrofon v roke. Sedaj je že lažje. Naredim dobrih pet minut in dobim želen smeh. Končam nastop s sladkim priokusom. Hitro se posloviva. Perico peljem v Šentjur, ker je tam pustil avto (sva šla vsak s svojim, ker je šel on potem nazaj v Ljubljano, jaz pa v Maribor, samo sva njegovega v paniki pustila v Šentjurju). Na TV ujamem film Black Snake Moan in naredim kokice. All is good.
Saturday, March 06, 2010
Friday, March 05, 2010
Thursday, March 04, 2010
Naj že pride ta pomlad %&$&$/
Spet je vse po starem. Delamo. Guramo. Čez 20 minut moram šibati proti Kranju. Banzaaaj. Ob 20h v Planetu Tuš Kranj. Te dni me okupirajo delavnice stand up komedije, pa priprava spomladanskega ciklusa Stand up četrtkov v Siti Teatru, pa poletni Panč, pa nastopi po Sloveniji, pa brainstormanje za raznorazne projekte, pa planiranje naskoka na tuje trge, pa pospravljanje stanovanja. Aja to zadnje me ne, ker ga ne.
Sem bral v eni slovenski reviji intervju z enim medijskim mogotcem, ki je na vprašanje, zakaj so ukinili oddajo A si ti tut not padu, odgovoril v stilu, da je niso ukinili, ampak, da se je končala in da imajo takšne oddaje svoj rok trajanja. Hmmm, če imajo te oddaje rok trajanja, zakaj pa je potem vzorčna Saturday night live na sporedu že od leta 1975?! Mogoče zato, ker vlagajo v scenaristeeeeee. Ker vsako sezono malce premešajo ekipo igralcev, ustvarjalcev in scenaristov, tako da je ves čas dotok svežih idej in energije.
Ah ta požrešnost. Pa tudi, zakaj bi sploh vlagali v produkcijo oddaj, če pa je najlažje zapreti par pacientov na kmetijo in viola – najbolj gledana oddaja.
Sem bral v eni slovenski reviji intervju z enim medijskim mogotcem, ki je na vprašanje, zakaj so ukinili oddajo A si ti tut not padu, odgovoril v stilu, da je niso ukinili, ampak, da se je končala in da imajo takšne oddaje svoj rok trajanja. Hmmm, če imajo te oddaje rok trajanja, zakaj pa je potem vzorčna Saturday night live na sporedu že od leta 1975?! Mogoče zato, ker vlagajo v scenaristeeeeee. Ker vsako sezono malce premešajo ekipo igralcev, ustvarjalcev in scenaristov, tako da je ves čas dotok svežih idej in energije.
Ah ta požrešnost. Pa tudi, zakaj bi sploh vlagali v produkcijo oddaj, če pa je najlažje zapreti par pacientov na kmetijo in viola – najbolj gledana oddaja.
Monday, February 22, 2010
Friday, February 12, 2010
London
Evo kratko javljanje iz Londona in nekaj besed o dosedanjem poteku naše odprave...
Festival v Leicestru je za nami, do nedelje smo v Londonu. Občutki iz Leicestra so mešani. Imeli smo kar težko nalogo, v Midas cafe spraviti vsaj 50 ljudi v ponedeljek, torek in sredo, dneve, ki so najbolj mrtvi v tednu. Poleg tega je snežilo, kar v Angliji pomeni, da se vse ustavi in nihče ne gre nikamor. Prvi večer smo imeli najbolj kritično maso in tudi kritika, ki je napisal našo prvo recenzijo. Nam se je zdelo, da nas je kar strogo ocenil, medtem ko so nam vsi zatrjevali: "great review." Steve Bennett je že 10 let profesionalni kritik komedije in je videl že res vse kar se od komedije videti da. Baje da je mnogim že napisal, da naj raje nehajo in da niso smešni, tako da smo res lahko kar veseli. Pa vsaj prišli smo na zemljevid. Torek je bil potem mrzel, tako zunaj kot po številu obiskovalcev, medtem ko je bil klub v sredo najbolj poln in publika srednje dojemljiva. Ko rečemo klub, naj povem, da v Angliji delajo stand up kjerkoli se da in da smo v Sloveniji lahko s pogoji nadpovprečno zadovoljni. Lokal v katerem smo mi nastopali ni imel ustrezne luči, niti ne odra - stoli so bili pač postavljeni okrog mikrofona, pa klub vseeno kandidira za najboljši festivalski klub.
Včeraj pa sem tako prvič nastopil v Londonu v klubu Up the creek, ki velja kar za enega boljših klubov v Londonu. Simpatično okolje, lep oder, luč, mikrofon, vse perfect. Bil je simaptičen večer. Open mic. Nastopilo nas je 12. Na oder sem šel kot 11. in sem izvedel lepih 5 minut materiala, malce o avtu Kuga, košarka, fuzbal, plan in parfum. MC je bil en tak zanimiv Anglež, med komiki pa se je našlo prav vsega, vseh narodnosti, ras in spolov. Ni manjkal tudi čudakov, eden je bil kar malce sumljiv, eden je bil pijan (ali pa se je delal) in smo se vsi smejali bizarnosti njegovega nastopa. Nekateri so imeli fin material in solidno izvedbo, tako da je bilo res mešano. Nastop je šel fino skozi, Mc je prav umiral od smeha. Po koncu so prišli praktično vsi do mene, parim sem dal moj kontakt, komplimenti, ki sem jih dobil pa so bili: "I really enjoyed your performance...", "Labirinth cracked me up...", "Are you really Slovenian or is it just an act?" MC je hotel, da bi nastopil tudi v nedeljo, samo imam v nedeljo zjutraj že avion nazaj. Večer je zaključil lokalni klubski komik Rich Wilson s solidnim setom 10 minut.
Občutek je bil OK, vesel sem, da so šle fore dobro skozi in da sem dobil potrdilo, da se tudi tukaj da kaj narediti in da material dobro deluje. Predvsem odziv MCja (ne vem imena) je bil kul, ker je izgledal, da je reees že dolgno na sceni in je videl že svašta. Nocoj grem še enkrat tja, nastopa tudi Barry Castagnola, ki smo ga ravno pred dnevi gostili tudi na Panču.
Sicer pa je tempo v Londonu res divji. Tooolko ljudi. In ves čas na pol tečeš, ko hodiš po cesti. Matjaž pri katerem spim, me je včeraj začudeno gledal, ker sem ves čas zaostajal pri hoji, češ, a je vse vredu, zakaj tako počasi hodiš...
Festival v Leicestru je za nami, do nedelje smo v Londonu. Občutki iz Leicestra so mešani. Imeli smo kar težko nalogo, v Midas cafe spraviti vsaj 50 ljudi v ponedeljek, torek in sredo, dneve, ki so najbolj mrtvi v tednu. Poleg tega je snežilo, kar v Angliji pomeni, da se vse ustavi in nihče ne gre nikamor. Prvi večer smo imeli najbolj kritično maso in tudi kritika, ki je napisal našo prvo recenzijo. Nam se je zdelo, da nas je kar strogo ocenil, medtem ko so nam vsi zatrjevali: "great review." Steve Bennett je že 10 let profesionalni kritik komedije in je videl že res vse kar se od komedije videti da. Baje da je mnogim že napisal, da naj raje nehajo in da niso smešni, tako da smo res lahko kar veseli. Pa vsaj prišli smo na zemljevid. Torek je bil potem mrzel, tako zunaj kot po številu obiskovalcev, medtem ko je bil klub v sredo najbolj poln in publika srednje dojemljiva. Ko rečemo klub, naj povem, da v Angliji delajo stand up kjerkoli se da in da smo v Sloveniji lahko s pogoji nadpovprečno zadovoljni. Lokal v katerem smo mi nastopali ni imel ustrezne luči, niti ne odra - stoli so bili pač postavljeni okrog mikrofona, pa klub vseeno kandidira za najboljši festivalski klub.
Včeraj pa sem tako prvič nastopil v Londonu v klubu Up the creek, ki velja kar za enega boljših klubov v Londonu. Simpatično okolje, lep oder, luč, mikrofon, vse perfect. Bil je simaptičen večer. Open mic. Nastopilo nas je 12. Na oder sem šel kot 11. in sem izvedel lepih 5 minut materiala, malce o avtu Kuga, košarka, fuzbal, plan in parfum. MC je bil en tak zanimiv Anglež, med komiki pa se je našlo prav vsega, vseh narodnosti, ras in spolov. Ni manjkal tudi čudakov, eden je bil kar malce sumljiv, eden je bil pijan (ali pa se je delal) in smo se vsi smejali bizarnosti njegovega nastopa. Nekateri so imeli fin material in solidno izvedbo, tako da je bilo res mešano. Nastop je šel fino skozi, Mc je prav umiral od smeha. Po koncu so prišli praktično vsi do mene, parim sem dal moj kontakt, komplimenti, ki sem jih dobil pa so bili: "I really enjoyed your performance...", "Labirinth cracked me up...", "Are you really Slovenian or is it just an act?" MC je hotel, da bi nastopil tudi v nedeljo, samo imam v nedeljo zjutraj že avion nazaj. Večer je zaključil lokalni klubski komik Rich Wilson s solidnim setom 10 minut.
Občutek je bil OK, vesel sem, da so šle fore dobro skozi in da sem dobil potrdilo, da se tudi tukaj da kaj narediti in da material dobro deluje. Predvsem odziv MCja (ne vem imena) je bil kul, ker je izgledal, da je reees že dolgno na sceni in je videl že svašta. Nocoj grem še enkrat tja, nastopa tudi Barry Castagnola, ki smo ga ravno pred dnevi gostili tudi na Panču.
Sicer pa je tempo v Londonu res divji. Tooolko ljudi. In ves čas na pol tečeš, ko hodiš po cesti. Matjaž pri katerem spim, me je včeraj začudeno gledal, ker sem ves čas zaostajal pri hoji, češ, a je vse vredu, zakaj tako počasi hodiš...
Thursday, February 04, 2010
Via Zagreb, via Zadar, via London
Tretji Panč je za nami. Tokrat prvič v Mariboru in v Ljubljani. Bilo je naporno, zabavno, zasneženo, smešno, prestižno, neugodno, simpatično in divje.
Tokrat sem bil vse tri dni v Mariboru v vlogi povezovalca in je bilo kar zanimivo. Biti ves čas na preži, kdaj moraš na oder, kdaj bo komik končal, kaj bom povedal vmes. Trudil sem se, da bi vsak dan naredil en dober uvod, ogrel publiko in jih pripravil za prvega nastopajočega. In jih vmes med vsakim pripravil na to, kar jih čaka v nadaljevanju. Sem kar užival. Pa še kravato sem lahko nosil. To je vedno kul. V backstagu se je prepletala jezikovna mešanica slovenščine, hrvaščine in angleščine. Na minuto sem preklapljal jezike. »Tin, kako se kaže rotor na slovenskom?« »Hm, misliš rondo?« vmes vskoči Anglež: »Tin, is Maribor north of Slovenia?« »No, it's more north-east!« »Tin, a se da dobit še kakšno pivo?« »What's the name of this venue?« »Kolko ćeš imat prije mene?«
Akcija se nadaljuje že nocoj, ko nastopim v zagrebškem Kinu Studiu, na katerega imam lepe spomine. Živo se še spomnim, ko sem tam prvič nastopil v hrvaščini. Stal sem na WC-ju in tuhtal: »Jao še nedolgo nazaj sem sanjal o stand up komediji, zdaj pa sem že sredi Zagreba, ready to go on stage.«
V Zagrebu ostanem preko noči, nato pa naslednji dan pičimo proti Zadru, kjer se bo nocoj začela še zimska edicija hrvaškega Festivala Panč. Klub Arsenal je tokrat naš gostitelj, zna biti noro. Naslednji dan sem znova na poti, nazaj via Maribor in naprej v Moravske toplice, kjer v Hotelu Ajda nastopim na korporativnem dogodku. Nedelja? Via Trst, na letališče, v London in od tam naprej z vlakom v Leicester. Nomadsko je življenje komikov.
Tokrat sem bil vse tri dni v Mariboru v vlogi povezovalca in je bilo kar zanimivo. Biti ves čas na preži, kdaj moraš na oder, kdaj bo komik končal, kaj bom povedal vmes. Trudil sem se, da bi vsak dan naredil en dober uvod, ogrel publiko in jih pripravil za prvega nastopajočega. In jih vmes med vsakim pripravil na to, kar jih čaka v nadaljevanju. Sem kar užival. Pa še kravato sem lahko nosil. To je vedno kul. V backstagu se je prepletala jezikovna mešanica slovenščine, hrvaščine in angleščine. Na minuto sem preklapljal jezike. »Tin, kako se kaže rotor na slovenskom?« »Hm, misliš rondo?« vmes vskoči Anglež: »Tin, is Maribor north of Slovenia?« »No, it's more north-east!« »Tin, a se da dobit še kakšno pivo?« »What's the name of this venue?« »Kolko ćeš imat prije mene?«
Akcija se nadaljuje že nocoj, ko nastopim v zagrebškem Kinu Studiu, na katerega imam lepe spomine. Živo se še spomnim, ko sem tam prvič nastopil v hrvaščini. Stal sem na WC-ju in tuhtal: »Jao še nedolgo nazaj sem sanjal o stand up komediji, zdaj pa sem že sredi Zagreba, ready to go on stage.«
V Zagrebu ostanem preko noči, nato pa naslednji dan pičimo proti Zadru, kjer se bo nocoj začela še zimska edicija hrvaškega Festivala Panč. Klub Arsenal je tokrat naš gostitelj, zna biti noro. Naslednji dan sem znova na poti, nazaj via Maribor in naprej v Moravske toplice, kjer v Hotelu Ajda nastopim na korporativnem dogodku. Nedelja? Via Trst, na letališče, v London in od tam naprej z vlakom v Leicester. Nomadsko je življenje komikov.
Sunday, January 24, 2010
Be there or be square
Konec tedna bodo vse oči ljubiteljev stand up komedije usmerjene v Festival Panč. Prihaja zimska edicija. V četrtek 28.1. nas najprej čaka predvečerski show. Jazz klub Satchmo Maribor (btw za nepoznavalce Satchmo je bil nadimek Louisa Armostronga - ne to ni "un k je kao bil na luni"). Siti Teater BTC Ljubljana (btw, BTC vsi vemo da je Belmont Tehnical College). Predvečer bo mega. Več na www.festivalstandupkomedije.si. (sem kar ponosen na tole stran, mi je še kr ratala - samovšečnež!).
Potem v petek pa še Narodni dom Maribor in Kino Šiška Ljubljana. Malo mi je žal, ker bom vse tri večere nastopal v Mariboru, kjer bom "host" oz. "MC" (Master of ceremonies) oz. po domače tip, ki povezuje, tako da ne bom okusil slasti nastopanja v Šiški. Ampak mi vsaj ni treba skrbeti, kako bom spravil skupaj pol ure novih kvalitetnih for (buahaha). Komaj čakam, da spoznam Angleže. Barry mi je pisal pred dnevi: "I've heard wonderful things about Slovenia and I'm really looking forward to performing in your country, especially as it will be my first time. I've performed in many countries around the world but the nearest I've got to Slovenia is Kosovo and Bosnia, where I did shows for the British military. I'm hoping the audience speak good English as my Slovenian isn't really up to scratch. If not, I guess I'll just do lots of funny dancing. Or learn to juggle. Or maybe do a funny dance while juggling!"
V glavnem, žur bo do konca, vabljeni vsi.
Be there or be square!
(pojasnilo: "A square being a nerd, geek, dork...un-hip, un-cool, unpopular, not with-it, etc. ...sort of person..."be there or be square" means about the same as "everyone who is anyone will be there", which is to say if you're not there you're nobody")
Sunday, January 10, 2010
Kako uspeti v LA-u
Sinoči sem se pred spanjem ustavil še na blogu Dannya Bhoya. Danny je 35-letni komik, pol Škot, pol Indijec, s katerim se večkrat primerjam, vlečem vzporednice in na skrivaj tudi malce tekmujem (on tega ne ve, očitno, verjetno ker ne ve za moj obstoj).
Je mlad, »struggling comedian«, njegov humor je obzervacijski, neškodljiv, sicer ponekod rahlo hack (za vse, ki ne veste: Hack - povzeto po wikipediji, je tema, šala ali ideja, ki se smatra za očitno in se velikokrat omenja in uporablja. Wiki tudi pove, da zaradi vsakodnevne izpostavljenosti različnih šalam, komiki hitreje opazijo hack kot splošna populacija, zato je tudi komik pogosto, kljub uspešnemu nastopu na odru, označen kot hack s strani kolegov), saj so njegove teme velikokrat stereotipi, predvsem o državah in narodih (Francozi, Škoti, Kanadčani, Avstralci,…). Danny je všečen, sproščen, zanimivo ga je poslušat, na odru deluje simpatično (not in a gay way).
Kaj hočem povedat. Pri 25ih je zmagal na največjem britanskem tekmovanju novincev-komikov The Daily Telegraph Open Mic (tako kot recimo Jimmy Carr). Pri 27ih je imel na največjem festivalu komedije na svetu v Edinburghu vsak večer več kot tri tedne svoj show razprodan. Večkrat je prekrižaril Avstralijo, Kanado, Novo Zelandijo, Britanijo, nastopil je na največjih festivalih sveta, bil del ekipe komikov na turneji Just for laughs, nastopal v Las Vegasu s Seinfeldom in Chrisom Rockom in še kaj.
Sinoči pa kliknem na njegov blog. Nazadnje sem to storil poleti, ko se je ravno vrnil s turneje po Avstraliji in je pisal o tem, da se pripravlja na preboj v ZDA. Pol leta kasneje, piše o življenju v ZDA. Odpravil se je v LA, s ciljem, da mu uspe dobiti kakšen nastop v Late night oddajah ali službo pisca za kakšen sitcom. Zanimivo je bilo brati o tem, kako je 35-letni komik z 12-letno kariero, ki mu je uspelo napolniti dvorane praktično povsod, sredi LA-ja čista nula. Nihče še zanj ni slišal, noben ne ve zanj. Piše, da je nastopal ob večerih po comedy klubih, kjer se je večkrat zgodilo, da je bilo več komikov kot občinstva. Službe kot kaže ni dobil, nastopa na TV tudi ne, je pa dočakal potrditev, da bodo predvajali njegov enourni special, ki ga je posnel v Montrealu za Comedy Central. Kar strašljivo je brati, kako piše: »my future looks uncertain,…«. Ne ve, kje bo prihodnje leto. V začetku leta bo najverjetneje dva meseca v Londonu pripravljal nov show, nato pa poskušal dobiti kakšno solo turnejo po Kanadi in Avstraliji. Borba iz dneva v dan. Preživetje. Potrpežljivost. Čakanje na priložnost. Življenje komika.
PS: Smešno mi je, ko slišim, kako se ljudje delajo norca iz uspeha Jurija Bradača, ki je nedavno nastopil v spotu Lady Gaga. Berem, slišim, vidim, kako ljudje to omalovažujejo. Halo, tip igra v spotu, ki ima na youtubu 75,5 MILIJONOV ogledov, pesem pa je na vrhu vseh lestvic sveta! Takih, ki v LA-ju čakajo na to priložnost, pa je več kot vseh nas tukaj v tej državi. In v tem mravljišču so ga opazili. Izbrali. Sploh mu ni bilo treba na avdicijo. Svaka čast, meni se zdi to velika stvar.
Je mlad, »struggling comedian«, njegov humor je obzervacijski, neškodljiv, sicer ponekod rahlo hack (za vse, ki ne veste: Hack - povzeto po wikipediji, je tema, šala ali ideja, ki se smatra za očitno in se velikokrat omenja in uporablja. Wiki tudi pove, da zaradi vsakodnevne izpostavljenosti različnih šalam, komiki hitreje opazijo hack kot splošna populacija, zato je tudi komik pogosto, kljub uspešnemu nastopu na odru, označen kot hack s strani kolegov), saj so njegove teme velikokrat stereotipi, predvsem o državah in narodih (Francozi, Škoti, Kanadčani, Avstralci,…). Danny je všečen, sproščen, zanimivo ga je poslušat, na odru deluje simpatično (not in a gay way).
Kaj hočem povedat. Pri 25ih je zmagal na največjem britanskem tekmovanju novincev-komikov The Daily Telegraph Open Mic (tako kot recimo Jimmy Carr). Pri 27ih je imel na največjem festivalu komedije na svetu v Edinburghu vsak večer več kot tri tedne svoj show razprodan. Večkrat je prekrižaril Avstralijo, Kanado, Novo Zelandijo, Britanijo, nastopil je na največjih festivalih sveta, bil del ekipe komikov na turneji Just for laughs, nastopal v Las Vegasu s Seinfeldom in Chrisom Rockom in še kaj.
Sinoči pa kliknem na njegov blog. Nazadnje sem to storil poleti, ko se je ravno vrnil s turneje po Avstraliji in je pisal o tem, da se pripravlja na preboj v ZDA. Pol leta kasneje, piše o življenju v ZDA. Odpravil se je v LA, s ciljem, da mu uspe dobiti kakšen nastop v Late night oddajah ali službo pisca za kakšen sitcom. Zanimivo je bilo brati o tem, kako je 35-letni komik z 12-letno kariero, ki mu je uspelo napolniti dvorane praktično povsod, sredi LA-ja čista nula. Nihče še zanj ni slišal, noben ne ve zanj. Piše, da je nastopal ob večerih po comedy klubih, kjer se je večkrat zgodilo, da je bilo več komikov kot občinstva. Službe kot kaže ni dobil, nastopa na TV tudi ne, je pa dočakal potrditev, da bodo predvajali njegov enourni special, ki ga je posnel v Montrealu za Comedy Central. Kar strašljivo je brati, kako piše: »my future looks uncertain,…«. Ne ve, kje bo prihodnje leto. V začetku leta bo najverjetneje dva meseca v Londonu pripravljal nov show, nato pa poskušal dobiti kakšno solo turnejo po Kanadi in Avstraliji. Borba iz dneva v dan. Preživetje. Potrpežljivost. Čakanje na priložnost. Življenje komika.
PS: Smešno mi je, ko slišim, kako se ljudje delajo norca iz uspeha Jurija Bradača, ki je nedavno nastopil v spotu Lady Gaga. Berem, slišim, vidim, kako ljudje to omalovažujejo. Halo, tip igra v spotu, ki ima na youtubu 75,5 MILIJONOV ogledov, pesem pa je na vrhu vseh lestvic sveta! Takih, ki v LA-ju čakajo na to priložnost, pa je več kot vseh nas tukaj v tej državi. In v tem mravljišču so ga opazili. Izbrali. Sploh mu ni bilo treba na avdicijo. Svaka čast, meni se zdi to velika stvar.
Thursday, January 07, 2010
Pa smo dočakali...
LEICESTER COMEDY FESTIVAL - sem nas bo pa pot odvedla v začetku februarja. Preko Londoma šibamo v Leicester, kjer bomo Vid Valič, Marina Orsag, Ivan Šarić i ja, tri večere zapored nastopali v lesterskem Midas Caffeju v showu Balkan Espresso - piše da je to "world premier"... uuuu :)
Pol pa še mal po Londonu, upam da dobimo čim več "špilov", pa da pustimo kak pečat. Ali pa vsaj kuverto. Pa da se čim več naučimo. V bistvu gremo na tak šolski izlet tja. Na ekskurzijo stand up komedije. Kot mladi srednješolski košarkarji, ki jih peljejo na enotedenska testiranja v klube lige NBA. "Pa da vidimo tko je pravi..."
Pol pa še mal po Londonu, upam da dobimo čim več "špilov", pa da pustimo kak pečat. Ali pa vsaj kuverto. Pa da se čim več naučimo. V bistvu gremo na tak šolski izlet tja. Na ekskurzijo stand up komedije. Kot mladi srednješolski košarkarji, ki jih peljejo na enotedenska testiranja v klube lige NBA. "Pa da vidimo tko je pravi..."
Monday, January 04, 2010
Vrhunci leta 2009
1. Ona
2. Festival Panč v Zagrebu (tri dni akcije, spanje v hotelu, druženje. Prvič v življenju sem se počutil kot komik + mega počaščen, ko mi je hrvaški kolega Domagoj prišepnil, da se mu je moj nastop zdel najboljši na festivalu)
3. Festival Panč Ljubljana (ko se ti trud obrestuje)
4. Dvodnevno druženje in učenje od Iana Stona (veteran z 18letno kariero in 7000imi nastopi v žepu je kot knjiga, ki jo požiraš)
5. Banzaaaj (kljub eksistenčni krizi in slabi formi - good times!)
6. Golden Drum (povezovanje PR awards v angleščini na prestižnem festivalu v prestižnem hotelu + lastna prestižna soba s pogledom na morje. mmm, living the dream + hvala za majico Klemen, saj jo dobiš nazaj :)
7. Polnočni klub (mega promocija stand-up komedije in fajn oddaja v družbi Lucije, Perice in Vida)
8. Športnik leta (prvi nastop v živo v prime timeu na RTV Slo, prvi nastop v dvorani Cankarjevega doma, prvi nastop pred predsednikom države, prvi nastop pred Miletom Novakovićem - saj vem, to zadnje tudi mene gane)
9. Otvoritev nove poslovalnice DZS (sicer beden nastop v nemogočih pogojih, ampak super mi je bilo, ko me je Z. Janković roastal)
10. Bilanca: 97 nastopov (8 v hrvaščini, 3 v angleščini)
NAUK LETA
»I want the truth!«
»You can't handle the truth!«
(Ko ti ljudje rečejo, da želijo, da jim direktno poveš, kaj si misliš o njih, o njihovem delu, o nekem predlogu itd., je to največji bullshit, ker nihče v resnici ne želi, da mu poveš po pravici. Rezultat: zamera.)
2. Festival Panč v Zagrebu (tri dni akcije, spanje v hotelu, druženje. Prvič v življenju sem se počutil kot komik + mega počaščen, ko mi je hrvaški kolega Domagoj prišepnil, da se mu je moj nastop zdel najboljši na festivalu)
3. Festival Panč Ljubljana (ko se ti trud obrestuje)
4. Dvodnevno druženje in učenje od Iana Stona (veteran z 18letno kariero in 7000imi nastopi v žepu je kot knjiga, ki jo požiraš)
5. Banzaaaj (kljub eksistenčni krizi in slabi formi - good times!)
6. Golden Drum (povezovanje PR awards v angleščini na prestižnem festivalu v prestižnem hotelu + lastna prestižna soba s pogledom na morje. mmm, living the dream + hvala za majico Klemen, saj jo dobiš nazaj :)
7. Polnočni klub (mega promocija stand-up komedije in fajn oddaja v družbi Lucije, Perice in Vida)
8. Športnik leta (prvi nastop v živo v prime timeu na RTV Slo, prvi nastop v dvorani Cankarjevega doma, prvi nastop pred predsednikom države, prvi nastop pred Miletom Novakovićem - saj vem, to zadnje tudi mene gane)
9. Otvoritev nove poslovalnice DZS (sicer beden nastop v nemogočih pogojih, ampak super mi je bilo, ko me je Z. Janković roastal)
10. Bilanca: 97 nastopov (8 v hrvaščini, 3 v angleščini)
NAUK LETA
»I want the truth!«
»You can't handle the truth!«
(Ko ti ljudje rečejo, da želijo, da jim direktno poveš, kaj si misliš o njih, o njihovem delu, o nekem predlogu itd., je to največji bullshit, ker nihče v resnici ne želi, da mu poveš po pravici. Rezultat: zamera.)
3.1.10
Vstal ob 9.30. Pil kavo. Gledal posnetke Stereophonics na Youtubu. Instaliral program za ustvarjanje Gif animacij. Naredil banner za Panč. Preračunaval finance. Skuhal kosilo (testenine). Postal oboževalec Tadeja Toša na Facebooku. Sanjal o prihajajočem dopustu. Prebral članek o prireditvenem marketingu (pričakovano nisem izvedel nič novega, pač slovenska podjetja še vedno ne znajo izkoristiti takšnih priložnosti močnih emocionalnih trenutkov občinstva). Googlal Lou Pearlman (tip je ustvaril Backstreetboys in N'Sync, potem pa bil lani obsojen na 25 let ječe, zaradi goljufije in pranja denarja. Drugi največji goljuf po Bernieju Madoffu. Moje mnenje: takega človeka ne daš v zapor, ker s tem res nič ne dosežeš - saj ni nevaren za družbo. Uspelo mu je prepričati ljudi v neobstoječe investiciji in jih ogoljufati za 300 milijonov dolarjev, kar meni pove, da je človek precej sposoben in iznajdljiv. Mu ne bi raje dali družbeno koristno službo? Bi raje prepričeval ljudi naj investirajo v ekološko proizvodnjo? Trenutno iz zapora managira en losangeleški rock band. Baje da vsak milijon, ki ga zasluži, mu zmanjša kazen za kakšno leto. Koliko more biti šele band obupan, da zaupajo kariero kaznjencu). Bral o Michaelu Mannu in Johnnyu Deppu. Gledal Public Enemies (20 minut me je prepričalo, da komaj čakam, da si bom ogledal še preostanek filma). Ugotovil, da je bil Mark Wahlberg prvotni član skupine New kids on the block in da je Good vibrations njegov komad. Laufal. Ugotovil, da se Sanader vrača (jao bože). Pri Pižami opazil tale posnetek (spada v rubriko: ne verjameš, dokler ne vidiš) Brainstromal s Perico. Zaspal.
Sunday, January 03, 2010
2.1.10
Se zbudil ob 7h. Jedel. Šel nazaj spat. Se zbudil ob 12h. Bluzil. Šel v trgovino (v stilu klasičnega postnovoletnega duha kupil samo »zdravo« hrano). Bral maile na računalniku. Si skuhal kosilo (rjavi riž z zelenjavo mmm). Brainstormal s Perico preko video Skypa. Šel laufat. Spet brainstormal s Perico. Pojedel 10 mandarin. Gledal vse dele Dan Ljubezni (tip of the day: »Write it as a drama first, then add jokes«). Gledal prvi prvi del Friendsov (Joey je drugačen). Gledal Piramido z Mitjo Okornom (bizarna oddaja). Prebiral decembrsko številko Marketing magazina (in pizdil, ker nekateri za oglaševanje na mesec porabijo 1 fakin mio evrov, nam pa govorijo, da nimajo). Na wikipediji prebral o Orfeju in Evridiki (se odločil, da moram narediti iz tega foro, če ne vsaj skeč). Tuhtal, kdo bi nam lahko zrihtal preboj po Jugi. Bral knjigo Elephant Bucks. Zaspal.
Tuesday, November 17, 2009
Swami
V začetku oktobra sem snemal neke skeče za neko prireditev. Režiser je bil Igor Gajič aka režiser skečev v nedeljski oddaji A si ti tut not padu. Izkušnja je bila super, profesionalizem na vrhuncu, naučil sem se veliko, oblekli pa se me tudi v kostum, ki ga sicer nosi L.B. Opazite podobnost?
Blodnje #25
Mal je spet pozno. Sem že ležal v postelji, pa potem vstal. Sem dobil kr nek fleš in šel ven preparkirat avto, da me zjutraj ne bo pričakala kakšna kazen.
Slutim, da bodo na našem parkingu problemi. Nedolgo nazaj so peščeni parking poteptali in na novo uredili in želeli tudi preprogramirati daljinca, ki odpira vrata na parking. A do tega ni prišlo, ker so jim baje grozili s prijavo občini, glede na to, da je parking na občinski zemlji. Svašta. No in danes hočem parkirat, pa me pričakajo rdeče-beli trakovi naokrog in tista plastična ograja. Nič jasno. In sem parkiral na pločnik, ker se mi ni dalo voziti okrog. Prejle pa že ležim, ko me spreleti, da bi moral avto prestavit, če nočem, da me zjutraj čaka kazen. In tako sem napol gol tekel preparkirat avto. Pričakal me je ves zarosen, z dvignjenim brisalcem. Ni bilo znakov poškodbe. Verjetno kakšen navihanec, je videl kranjske tablice sredi Maribora in si je mislil, ha-ha, englishman in new york.
Zadnje čase zjutraj spijem nekje 4 kozarce vode. Baje da je zdravo. Za začetek. Pa potem 30-40 minut nič, pa potem zajtrk, čaj, kava karkoli. Pa mi je neki začela smrdeti ta voda iz pipe in sem si kupil plato stekleničk. Šalabajzer kot sem, seveda nisem dobro pogledal in kupil vodo z mehurčki. Aaaa. Kakšen nesmiseln produkt – voda z mehurčki. Če bom hotel pit mehurčke, si bom kupil Coca-colo, al pa vsaj Donat. Ne pa neko franšizno vodo z mehurčki. Kr neki.
Dons je bil kr produktiven dan. Sem se spomnil tri dobre fore. S Perico, Vidom in Lucijo smo gostovali v oddaji Polnočni klub na RTV Slovenija. Predvajano pa bo 4. Decembra. Ob polnoči, dddd. Prijavil sem se na izpit. Arbitražno pravo. So ravno te časi in aktualna tema, pa sem rekel, zakaj pa ne.
Slutim, da bodo na našem parkingu problemi. Nedolgo nazaj so peščeni parking poteptali in na novo uredili in želeli tudi preprogramirati daljinca, ki odpira vrata na parking. A do tega ni prišlo, ker so jim baje grozili s prijavo občini, glede na to, da je parking na občinski zemlji. Svašta. No in danes hočem parkirat, pa me pričakajo rdeče-beli trakovi naokrog in tista plastična ograja. Nič jasno. In sem parkiral na pločnik, ker se mi ni dalo voziti okrog. Prejle pa že ležim, ko me spreleti, da bi moral avto prestavit, če nočem, da me zjutraj čaka kazen. In tako sem napol gol tekel preparkirat avto. Pričakal me je ves zarosen, z dvignjenim brisalcem. Ni bilo znakov poškodbe. Verjetno kakšen navihanec, je videl kranjske tablice sredi Maribora in si je mislil, ha-ha, englishman in new york.
Zadnje čase zjutraj spijem nekje 4 kozarce vode. Baje da je zdravo. Za začetek. Pa potem 30-40 minut nič, pa potem zajtrk, čaj, kava karkoli. Pa mi je neki začela smrdeti ta voda iz pipe in sem si kupil plato stekleničk. Šalabajzer kot sem, seveda nisem dobro pogledal in kupil vodo z mehurčki. Aaaa. Kakšen nesmiseln produkt – voda z mehurčki. Če bom hotel pit mehurčke, si bom kupil Coca-colo, al pa vsaj Donat. Ne pa neko franšizno vodo z mehurčki. Kr neki.
Dons je bil kr produktiven dan. Sem se spomnil tri dobre fore. S Perico, Vidom in Lucijo smo gostovali v oddaji Polnočni klub na RTV Slovenija. Predvajano pa bo 4. Decembra. Ob polnoči, dddd. Prijavil sem se na izpit. Arbitražno pravo. So ravno te časi in aktualna tema, pa sem rekel, zakaj pa ne.
Friday, November 06, 2009
Kaj ali šta ima...
Sploh si ne upam pogledati na blog, ker me potem datum zadnje objave zastašujoče spomni, da že dolgo nisem nič napisal.
Tole objavo pišem pozno ponoči. Spodbudilo me je branje bloga enega mojih najljubših komikov in entertainerjev Jaya Mohra. Tip je star 39 let, ima družino, dela stand up, igra v filmih, igra v nadaljevankah, sodeluje z radii, ima kolumno/video cast na temo športa, itd itd. V glavnem, living the dream. In sem bral malo njegove zapise, o tem kako je bil 3 tedne na turneji in nastopal po Ameriki in Kanadi, prišel domov, nekaj časa počival in užival z družino, nato snemal sitcom, delal promocijo, spet malo počival, … Nocoj smo nastopili v Kinu Gaj v Varaždinu. Ja na Hrvaškem. Perica je prišel iz Ljubljane v Maribor in sva pičila tja. Prvič sem nastopil na Hrvaškem izven Zagreba. Prišlo je cca 80 ljudi in je bil lušno. Bil je to promocijski nastop za naš mini show Balkanski trokut, kjer poleg naju nastopata še Hrvaška kolega Domagoj in Krešo in skušamo promovirati stand up komedijo in nas same, po krajih, kjer še nismo bili. Super smo se meli, zanimivo je, kako se najdejo sorodne duše iz raznoraznih koncev, kjer razmišljamo podobno in imamo iste cilje. Delati komedijo še naprej, biti ustvarjalni, napredovati, zabavati ljudi. Skozi live nastope, skozi televizijo, film in druge medije. Omejitev ni. Perica je rekel, da si želi, da bi lahko pol leta počival in nič ne nastopal. Da spet dobi potrebo. Po nastopih. Tudi jaz sem že nekajkrat o tem premišljeval. Na srečo (da pokucam) sem v tem trenutku še kar v filingu, poln zagona. Ravno sem naštel, da me čaka v prihodnjih dneh 9 nastopov v 11ih dneh. Želel bi si le, da bi več časa lahko posvečal pripravi na nastope in delanju novega materiala, in manj neki organizaciji, sestankom in tuhtanju, kako čim bolj zreklamirati nek show. Vsak mesec nas čaka Siti teater, bliža se zimski Panč (tole je po moje prva javna objava – Panč bo 29.-30.1. sinhrono v Ljubljani in Mariboru), vrstijo se nastopi in je kar težko vse shajati. Upam da bom po novem letu imel več časa za ustvarjanje (jao izgovori). Evo zdaj je pa že Perica prišel iz Maribora domov v Ljubljano in mi "teži" na gmailu. Je treba spat. :)
Tole objavo pišem pozno ponoči. Spodbudilo me je branje bloga enega mojih najljubših komikov in entertainerjev Jaya Mohra. Tip je star 39 let, ima družino, dela stand up, igra v filmih, igra v nadaljevankah, sodeluje z radii, ima kolumno/video cast na temo športa, itd itd. V glavnem, living the dream. In sem bral malo njegove zapise, o tem kako je bil 3 tedne na turneji in nastopal po Ameriki in Kanadi, prišel domov, nekaj časa počival in užival z družino, nato snemal sitcom, delal promocijo, spet malo počival, … Nocoj smo nastopili v Kinu Gaj v Varaždinu. Ja na Hrvaškem. Perica je prišel iz Ljubljane v Maribor in sva pičila tja. Prvič sem nastopil na Hrvaškem izven Zagreba. Prišlo je cca 80 ljudi in je bil lušno. Bil je to promocijski nastop za naš mini show Balkanski trokut, kjer poleg naju nastopata še Hrvaška kolega Domagoj in Krešo in skušamo promovirati stand up komedijo in nas same, po krajih, kjer še nismo bili. Super smo se meli, zanimivo je, kako se najdejo sorodne duše iz raznoraznih koncev, kjer razmišljamo podobno in imamo iste cilje. Delati komedijo še naprej, biti ustvarjalni, napredovati, zabavati ljudi. Skozi live nastope, skozi televizijo, film in druge medije. Omejitev ni. Perica je rekel, da si želi, da bi lahko pol leta počival in nič ne nastopal. Da spet dobi potrebo. Po nastopih. Tudi jaz sem že nekajkrat o tem premišljeval. Na srečo (da pokucam) sem v tem trenutku še kar v filingu, poln zagona. Ravno sem naštel, da me čaka v prihodnjih dneh 9 nastopov v 11ih dneh. Želel bi si le, da bi več časa lahko posvečal pripravi na nastope in delanju novega materiala, in manj neki organizaciji, sestankom in tuhtanju, kako čim bolj zreklamirati nek show. Vsak mesec nas čaka Siti teater, bliža se zimski Panč (tole je po moje prva javna objava – Panč bo 29.-30.1. sinhrono v Ljubljani in Mariboru), vrstijo se nastopi in je kar težko vse shajati. Upam da bom po novem letu imel več časa za ustvarjanje (jao izgovori). Evo zdaj je pa že Perica prišel iz Maribora domov v Ljubljano in mi "teži" na gmailu. Je treba spat. :)
Wednesday, September 23, 2009
Pričenja se nova sezona smeha
Evo ga, prvi jesenski dan. Poletje je mimo, pričenja se nova gledališka sezona in s tem tudi sezona večerov stand up komedije. Poletje je bilo lepo. Naporno. Delovno. Vroče. Več kot uspešno smo izpeljali nastope na Festivalu Lent, na ljubljanskih splavih in Režečih ribah, in nato ob koncu avgusta organizirali še Festival Panč na ljubljanskem gradu, ter nato njegovega mlajšega bratca še v Zagrebu. Oba dogodka sta bila popoln uspeh, dvorišče gradu je pokalo po razpokah med kamni, tvornica kulture v Zagrebu pa je bila tudi polna do zadnjega kotička.
Zdaj se s festivalov in letnih vrtov selimo v dvorane, klube, mladinske centre. Jutri pričenjamo s programom Stand up četrtki, ki se bodo odslej odvijali vsak zadnji četrtek v Siti Teatru BTC v Ljubljani (lokacija), kot uvod v večere bo na sporedu naša predstava Komikaze predstavljajo: Banzaaaj. V soboto sledi že tretja različica stand up comedy partya Buchanologija. Klemena sem podkupil in se uvalil, tako da v Izbruhovem bazenu nastopam že tretjič (kakšen uvalivač sem :P). Je pa res da bom ogreval za novinca (povratnika) Rox De Gabbo – kar je pa tudi čast.
Vse informacije o naših večerih bodo odslej tudi na naslovu www.standupkomedija.com, na strani ki jo urejamo skupaj s kolegi Hrvati, tako da se jeseni obeta tudi turneja po Balkanu, uuuuiiiii.
Končno sem spet napisal en blogič, zdaj pa moram it, ker nocoj v Hotelu Mons zabavam ginekologe na predstavitvi novega kontracepcijskega sredstva. In to ni šala. ;)
Monday, August 17, 2009
Še 117 ur do pričetka Panča
Tole sem spisal za novinarje, še zadnji press preden gremo zares. Preden v petek ne stopi Tešky na oder grajskega dvorišča in pove, kaj smešnega. Če ne on pa potem Sašo, ki bo otvoril festival.
Na Festivalu stand up komedije Panč bo letos program še bolj mednarodno obarvan, med nastopajočimi bosta namreč tudi dva angleško govoreča komika, Novozelandec Al Pitcher in Anglež Ian Stone. Slednji je bil s strani revije The Independent uvrščen med 10 najboljših komikov Britanije in velja za enega največjih talentov v podajanju aktualnih tem in primerjav, v Sloveniji pa je v preteklosti že gostoval: »Srčno se veselim nastopa na festivalu v Ljubljani, saj bom tako končno dobil priložnost, da izterjam denar, k mi je dolgovan še s prejšnjega obiska,« je malce v šali o nastopu v Ljubljani povedal Stone, ter dodal: »Od nekdaj mi je bila želja nastopiti vsaj dvakrat v Sloveniji, tako da razmišljam, da bi se po festivalu kar upokojil in pričel s kmetovanjem na severu Škotske.«
Ian Stone je nastopal je že po vsem svetu, med drugim tudi na festivalih v Avstraliji, Novi Zelandiji, Hong Kongu, Južni Afriki, Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem ter Irskem. S svojim show je nastopil tudi v Dubaju, zabaval vojake v Kuvajtu in v Bosni, nastopil v številnih klubih v ZDA in Kanadi, ter pred kratkim postal prvi britanski komik, ki je nastopil v Moskvi. »Uživam v nastopih v državah, kjer moram upočasniti tempo govora za vsaj polovico, da se me lažje razume. S tem dobim iluzionistično predstavo, da imam dvakrat več dobrih šal kot v resnici,« je pred vnovičnim obiskov v Sloveniji povedal Stone.
Oba »Angleža« bosta nastopila na zadnji dan festivala v nedeljo 23. avgusta, na odru pa jima bodo družbo delali še Slovenci Perica Jerković, Marko Murč, Vid Valič in Tin Vodopivec. Festival bo trajal tri dni in se bo pričel v petek 21., vso dogajanje pa bo potekalo na Ljubljanskem gradu s pričetkom ob 21. uri (v primeru dežja bosta dve predstavi v grajski dvorani Palacij, prva ob 19:30 in druga ob 22:00). Vstopnice se že pridno prodajajo, tako da se nadejamo lepega vremena in polnega grajskega dvorišča.
Na Festivalu stand up komedije Panč bo letos program še bolj mednarodno obarvan, med nastopajočimi bosta namreč tudi dva angleško govoreča komika, Novozelandec Al Pitcher in Anglež Ian Stone. Slednji je bil s strani revije The Independent uvrščen med 10 najboljših komikov Britanije in velja za enega največjih talentov v podajanju aktualnih tem in primerjav, v Sloveniji pa je v preteklosti že gostoval: »Srčno se veselim nastopa na festivalu v Ljubljani, saj bom tako končno dobil priložnost, da izterjam denar, k mi je dolgovan še s prejšnjega obiska,« je malce v šali o nastopu v Ljubljani povedal Stone, ter dodal: »Od nekdaj mi je bila želja nastopiti vsaj dvakrat v Sloveniji, tako da razmišljam, da bi se po festivalu kar upokojil in pričel s kmetovanjem na severu Škotske.«
Ian Stone je nastopal je že po vsem svetu, med drugim tudi na festivalih v Avstraliji, Novi Zelandiji, Hong Kongu, Južni Afriki, Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem ter Irskem. S svojim show je nastopil tudi v Dubaju, zabaval vojake v Kuvajtu in v Bosni, nastopil v številnih klubih v ZDA in Kanadi, ter pred kratkim postal prvi britanski komik, ki je nastopil v Moskvi. »Uživam v nastopih v državah, kjer moram upočasniti tempo govora za vsaj polovico, da se me lažje razume. S tem dobim iluzionistično predstavo, da imam dvakrat več dobrih šal kot v resnici,« je pred vnovičnim obiskov v Sloveniji povedal Stone.
Oba »Angleža« bosta nastopila na zadnji dan festivala v nedeljo 23. avgusta, na odru pa jima bodo družbo delali še Slovenci Perica Jerković, Marko Murč, Vid Valič in Tin Vodopivec. Festival bo trajal tri dni in se bo pričel v petek 21., vso dogajanje pa bo potekalo na Ljubljanskem gradu s pričetkom ob 21. uri (v primeru dežja bosta dve predstavi v grajski dvorani Palacij, prva ob 19:30 in druga ob 22:00). Vstopnice se že pridno prodajajo, tako da se nadejamo lepega vremena in polnega grajskega dvorišča.
Wednesday, August 05, 2009
Subscribe to:
Posts (Atom)